talibanski upor

Trgovina z opijem

Afganistan je trenutno eden največjih proizvajalcev opija. Čeprav se opij uporablja tudi kot običajna droga, se v glavnem uporablja kot prepovedana droga. Leta 2001 je Afganistan proizvedel le 11 % svetovnega opija, danes pa ga proizvede več kot devetdeset odstotkov. Leta 2007 je 93 % opiatov nefarmacevtske kakovosti na svetovnem trgu izviralo iz Afganistana. To pomeni izvoz v vrednosti približno 4 milijarde USD; kmetje, ki pridelujejo opij, zaslužijo približno četrtino tega zneska, preostanek pa dobijo okrožni uradniki, uporniki, vojskovodje in preprodajalci drog. Trgovina s prepovedanimi drogami predstavlja polovico afganistanskega BDP. Po ocenah Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) iz leta 2006 se 52 % BDP države oziroma 2,7 milijarde dolarjev letno ustvari s trgovino z drogami.

Na območjih, kjer so varnostne razmere slabše, se proizvaja več opija, na območjih, kjer so razmere bolj stabilne, pa manj. Številni kmetje na podeželju so odvisni od prodaje makovih semen. Opij je donosnejši od pšenice, zato bi uničenje opijevih polj lahko povzročilo nezadovoljstvo ali nemire med prizadetim prebivalstvom. Približno 3,3 milijona Afganistancev se ukvarja s pridelavo opija. Zato nekateri pravijo, da izkoreninjenje pridelkov maka ni izvedljiva možnost. Vendar so se nekateri programi za izkoreninjenje maka izkazali za učinkovite, zlasti na severu Afganistana. Program za izkoreninjenje opijskega maka, ki ga je med letoma 2005 in 2007 izvajal guverner province Balkh Ustad Atta Mohammad Noor, je uspešno zmanjšal pridelavo maka v provinci Balkh s 7 200 hektarov leta 2005 na nič do leta 2007.

Iz ocene tveganja zaradi opija v Afganistanu za leto 2013, ki jo je izdal Urad Združenih narodov za droge in kriminal, izhaja, da talibani od leta 2008 podpirajo kmete, ki gojijo mak, kar je vir dohodka za upornike.

Opij je glavni vir dohodka talibanov: Opijsko makovo polje v dolini Gostan, provinca Nimruz, Afganistan


Nabrane makove kapsule


Gojenje opijskega maka v Afganistanu, 1994-2016 (v hektarjih)

Talibani ne veljajo za vzrok problema

V Afganistanu že več kot trideset let potekajo vojne in spopadi. Zato je država med najrevnejšimi in najmanj razvitimi državami na svetu. Je tudi ena najbolj skorumpiranih. Petintrideset odstotkov prebivalstva je brezposelnih, več kot polovica ljudi pa živi pod pragom revščine.

Zahodna skupina za pomoč Oxfam je objavila javnomnenjsko raziskavo, ki jo je leta 2010 izvedla v Afganistanu. Po tej anketi 83 odstotkov afganistanskega prebivalstva ne meni, da so talibani borci. Revščina, brezposelnost in vladna korupcija so glavni vzroki za vojno v tej državi. Ko so afganistanske sile, ki so jih podpirale ZDA, konec leta 2001 pregnale talibane, se je stopnja nasilja povečala. Skoraj polovica anketirancev je dejala, da sta korupcija in slaba vlada glavna razloga za sedanjo vojno. Dvanajst odstotkov vprašanih je menilo, da je za to kriv talibanski upor.Po odhodu talibanov je večina ljudi kot razlog za nadaljevanje spopadov navedla tuje vmešavanje, saj je petindvajset odstotkov vprašanih menilo, da so za to krive druge države.

Stopnjevanje v letu 2006

Od začetka leta 2006 se Afganistan sooča z valom napadov z improviziranimi eksplozivnimi sredstvi in samomorilskimi napadalci, zlasti potem, ko je Nato spomladi 2006 prevzel vodenje boja proti upornikom.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je javno obsodil metode, ki jih uporabljajo zahodne sile. Junija 2006 je dejal:

“

Dve leti sem sistematično, dosledno in vsak dan opozarjal mednarodno skupnost na dogajanje v Afganistanu in na potrebo po spremembi pristopa v zvezi s tem ... Mednarodna skupnost mora ponovno oceniti način vodenja vojne proti terorizmu

”

Tudi uporniki so bili kritizirani zaradi svojega ravnanja. Po podatkih organizacije Human Rights Watch naj bi se bombni in drugi napadi talibanov (in v manjši meri Hezb-e-Islami Gulbuddina) na afganistanske civiliste "leta 2006 močno okrepili", saj je bilo "v najmanj 350 oboroženih napadih ubitih najmanj 669 afganistanskih civilistov, od katerih je bila večina očitno namerno usmerjena v civiliste ali civilne objekte". 131 napadov upornikov je bilo samomorilskih, v katerih je bilo ubitih 212 civilistov (732 ranjenih), 46 pripadnikov afganistanske vojske in policije (101 ranjen) ter 12 tujih vojakov (63 ranjenih).

Po ocenah Združenih narodov je v prvi polovici leta 2011 število žrtev med civilisti naraslo za 15 % in doseglo 1462, kar je največje število žrtev od začetka vojne, kljub povečanju števila tujih vojakov.