Jupitrov tempelj, znan tudi kot Capitolium ali tempelj kapitelinske triade, je bil glavni verski objekt na rimskem forumu v Pompejih v Italiji. Izvirno je bil tempelj posvečen predvsem Jupitru, zgrajen pa je bil v obdobju približno sredi 2. stoletja pred našim štetjem, ob približno istem času kot Apolonov tempelj na forumu. Z nastankom rimskega vpliva je postal osrednje svetišče nove rimske kapitelinske triade (Juno, Minerve in Jupitru) in simbol rimskega verskega in političnega položaja v mestu.
Zgodovinski in kulturni kontekst
Gradnja Capitoliuma v 2. stoletju pr. n. št. sovpada z obdobjem intenzivnega rimske akulturacije v južnem delu Apeninskega polotoka. V Pompejih so se izvorni italijanski in grški arhitekturni vplivi mešali z rimskimi arhitekturnimi rešitvami; to se kaže tudi v razporeditvi foruma in v monumentalnosti javnih stavb. Rimljani so dali velik poudarek javnemu in verskemu prostoru, zato je postavitev velikega templja na forumu postala pomemben izraz rimskega nadzora in identitete mesta.
Pompeje so v antiki prehajale pod različen vpliv različnih sil; rimski vpliv je v regiji naraščal v obdobju pred in v času republikanskega Rima, kar se je odrazilo tudi v preurejanju svetišč in javnih zgradb. V poznejših republikanskih stoletjih so rimske verske prakse in bogovi, zlasti kapitelinska triada, pridobili prevladujoč položaj v javnem kultu mesta.
Arhitektura templja
Tempelj je zasedal izrazito mesto na forumu in je bil zasnovan po rimskem tipu: dvignjen na visokem podiju z osrednjim stopniščem, široko prezbiterijem (pronaos) in notranjo celico (cella), kjer so bile umestitev kultnih kipov. V osrednjem delu cella so stali kipi Jupitra, Junone in Minerve, ki so jih v notranjost smeli vnašati le pooblaščeni duhovniki. Takšna postavitev trojne cellae je bila v skladu z rimskim čaščenjem kapitelinske triade in je poudarjala politično versko simboliko Rima.
Potres leta 62 in poznejše stanje
Leta 62 naše štetja je Pompeje močno prizadel potres, ki je poškodoval mnogo javnih zgradb, med njimi tudi Jupitrov tempelj. Po potresu je bil glavni državni kult v mestu delno premaknjen v manjše svetišče, znano kot tempelj Jupitra Meilichiosa, medtem ko so bila nadalje načrtovana obsežnejša popravila Capitoliuma. Obnova glavnega templja ni bila zaključena, ko je mesto leta 79 po Kr. prizadel izbruh Vezuv in in ga pokril z vulkanskim materialom.
Arheološke najdbe in preostanki
Arheološki izkopi v Pompejih, ki so se začeli v 18. stoletju in potekajo še danes, so razkrili temelje in ostanke stene, podija ter delno ohranjene arhitekturne dekoracije Capitoliuma. V notranjosti so arheologi odkrili sledi treh kultnih prostorov, baze kipov in različne vitice oltarjev. Najdbe dajejo vpogled v ritualne običaje in v materialno kulturo rimskega javnega življenja.
Na današnjem arheološkem območju so ostanki templja še vedno opazni: vidne so stopnice, visok podij in fragmente sten ter temeljev, kar obiskovalcem omogoča, da si predstavljajo monumentalni videz foruma v rimski dobi.
Kulturni pomen
Capitolium v Pompejih ni bil le versko središče, temveč tudi simbol politične integracije v rimsko državo in javnega življenja mesta. Preurejanja, ki so sledila rimski vladavini, kažejo na spreminjanje identitet in prioritet v urbanem prostoru — od bolj zaprte, lokalno obarvane religioznosti k monumentalni, javno razstavljeni rimski praksi.
Obisk in ohranitev
Danes so ruševine templja del obsežnega arheološkega parka Pompeji, kjer jih je mogoče ogledati v okviru ogleda foruma. Konzervatorska dela in arheološke raziskave še naprej prispevajo k boljšemu razumevanju tako arhitekture templja kot vlog, ki jih je imel v verskem in družbenem življenju antičnih Pompejev.
Opomba: v zasebnih prostorih Pompejev (npr. stanovanjih bogatejših meščanov) so arheologi odkrili številne dekorativne motive, vključno z erotiko v freskah, kar je del širšega umetnostnega kanona antičnih hiš, vendar takšne motive običajno ne povezujejo z javnimi svetišči, kot je bil Capitolium.
