Palača Topkapi

Prvo sodišče

Prvo dvorišče (ali Alay Meydanı) se razteza čez celotno točko Seraglio in je obdano z visokim obzidjem. To sodišče je bilo znano tudi kot sodišče janičarjev ali paradno sodišče.

Glavna vrata se imenujejo Bab-ı Hümayun, preprosto cesarska vrata. Poleg palače Topkapı so na Prvem dvorišču še stara cesarska kovnica (zgrajena leta 1727), cerkev Hagia Eirene, Arheološki muzej (zgrajen v 19. stoletju) ter različni vodnjaki, paviljoni (na primer paviljon Çinili ali paviljon s ploščicami) in vrtovi (vključno s parkom Gülhane, starim cesarskim rožnim vrtom).

V paviljonu Çinili (1472) je veliko odličnih primerov izniških ploščic. Zdaj je v njem Muzej islamske umetnosti.

V vodnjaku katov si je kat po obglavljenju umival roke in meč. Vodnjak Ahmeda III. je primer rokokojskega dela.

V palačo in na drugo dvorišče (Divan Meydanı) vodijo velika Vrata pozdrava (Bab-üs Selam).

Drugo sodišče

Drugo dvorišče je park, ki ga obkrožajo palačna bolnišnica, pekarna, prostori janičarjev, hlevi, cesarski harem in divan na severu ter kuhinje na jugu. V kuhinjah je danes ena največjih svetovnih zbirk kitajskega modro-belega in celadonskega porcelana, ki so ga sultani cenili, ker naj bi spremenil barvo, če bi bila hrana ali pijača v njem zastrupljena.

V dvorani Divan Salonu ali dvorani cesarskega sveta so se sestajali sultanovi svetovalci in funkcionarji, ki so razpravljali o zadevah cesarstva. Sultan je lahko prisluškoval skozi skrito rešetko.

Tretje sodišče

Za Vrati sreče (Bab-üs Saadet) je Tretje dvorišče, ki je srce palače, bujen vrt, ki ga obdajajo dvorana Tajne zbornice (Has Oda), v kateri so uradniki palače, zakladnica (v kateri so nekateri najlepši zakladi osmanske dobe, vključno s svetimi trusti), harem in nekateri paviljoni, v središču pa je knjižnica Ahmeda III.

V zakladnici so shranjeni nekateri najbolj znani in spektakularni dragulji na svetu, med njimi tudi znameniti Topkapijev kovanec. Leta 1747 je sultan dal to šibrovko izdelati za Nadirja Šaha iz Perzije, vendar je bil ta umorjen, še preden je odposlanec zapustil meje Osmanskega cesarstva, zato jo je sultan obdržal. V ročaju so trije veliki smaragdi, nožnica pa je obdelana z diamanti in emajlom. Ta šila je bila predmet znanega filma Topkapi.

V haremu so živeli sultanova mati, sultanka Valide, sultanove konkubine in žene, preostali člani njegove družine, vključno z otroki, in njihovi služabniki. V haremu je približno 300 sob (čeprav je za javnost odprtih le približno dvajset), v njem pa je bivalo tudi do 500 ljudi, kar je včasih znašalo do 300 žensk, njihovih otrok in evnuhov.

Veliko sob in elementov v haremu je zasnoval Sinan, slavni arhitekt Osmanskega cesarstva.

V paviljonu svetega plašča so Mohamedov plašč, njegov meč, zobje, brada in druge relikvije, ki so znane kot sveti trusti. V času, ko je bila palača rezidenca, je bil celo sultanu in njegovi družini vstop dovoljen le enkrat na leto, in sicer na 15. dan ramadana. Zdaj si te predmete lahko ogleda vsak obiskovalec, številni muslimani pa v ta namen prihajajo na romanje.

Sorodne strani

• Osmanska arhitektura
• Palača Dolmabahçe
• Rokopis Topkapi
• Islamska arhitektura
• Park Gülhane