Topkapı: osmanska palača in muzej v Istanbulu
Odkrijte Topkapı: veličastno osmansko palačo in muzej v Istanbulu — zgodovina, razgledi na Bospor, zakladi in arhitektura na enem mestu.
Palača Topkapı je palača v Istanbulu (Konstantinoplu) v Turčiji. Topkapı Sarayı v turščini pomeni "palača s kanonskim dvorcem". Zgrajena je bila leta 1465. Palača je bila upravno središče Osmanskega cesarstva. Na zahtevo prvega turškega predsednika Mustafe Kemala Atatürka so jo leta 1924 spremenili v muzej. Zgrajena je bila na akropoli, na mestu prve naselbine v Istanbulu. Iz palače je zelo dober razgled na Zlati rog, Bospor in Marmarsko morje. Palača je obdana s 5 km dolgim obzidjem. Njena površina znaša 700.000 kvadratnih metrov in se nahaja na koncu zgodovinskega polotoka.
Zgodovina in pomen
Gradnja Palače Topkapı se je začela v 1460‑ih, kmalu po osvojitvi Konstantinopla (1453), in je med 15. in 19. stoletjem večkrat nastajala ter sprejemala novo arhitekturo in dodane poslopje. Topkapı je bilo politično, upravno in kulturno središče Osmanskega cesarstva: tu so se nahajale vladne uprave, svetovalni organi, blagajne in stanovanje sultana ter njegove družine, vključno z znanim Haremom.
V 19. stoletju so se sultani postopoma preselili v več sodobnih palač, zlasti v Dolmabahçe, vendar je Topkapı ostal simbol prestiža in zgodovinskega pomena. Leta 1924 je po odločitvi Mustafe Kemala Atatürka palača postala muzej, kar je omogočilo javni vpogled v bogato dediščino Osmanskega obdobja.
Arhitektura in zbirke
Palača sestavlja več glavnih prostorov in dvoran, najbolj znani pa so štiri osrednji notranji dvorišča, Harem, blagovna zakladnica (trezor) in številne zasebne dvorane ter paviljoni ob obalah. Arhitektura predstavlja mešanico osmanskih, islamskih in lokalnih vplivov: bogato okrašene stene s keramičnimi ploščicami, intarzije, kaligrafija, vrtovi in manjši paviljoni (köşk).
V muzeju so razstavljene dragocene zbirke: zakladnica s smaragdno in diamanti okrašenimi predmeti, cerkveni in državni okraski, orožje, obrtniški izdelki iz stekla, porcelana in emajla ter bogata zbirka tekstila in preprog. Med najbolj znanimi eksponati so relikvije islamske tradicije (kot so predmeti, za katere se veruje, da so povezani s prerokom Mohamedom), slavna žepna ročna ura in znani dragoceni predmeti iz zakladnice.
Harem
Harem predstavlja zasebni del palače, kjer je prebivala sultanova družina in visokoslojni člani. Notranjost je bogato okrašena z zasebnimi sprejemnicami, spalnicami, kopalnicami in hodniki. Harem je bil dolgo časa zaprt za javnost; danes je dostopen obiskovalcem, vendar je pogosto zahtevan ločen vstop (posebna vstopnica) in je omejen v času obiska zaradi ohranitvenih razlogov.
Kultura, ohranitev in status svetovne dediščine
Topkapı je pomemben zgodovinski spomenik in je kot del zgodovinskega središča Istanbula vključen v seznam UNESCO‑ve svetovne dediščine. Zaradi dolgotrajnega izpostavljanja in obsega zbirk potekajo redne restavratorske in konzervatorske dejavnosti za zaščito grajene strukture, pohištva in dragocenih predmetov.
Praktične informacije za obiskovalce
- Za ogled palače in njenih glavnih zbirk si namenite najmanj 2–4 ure; če želite obiskati tudi Harem, načrtujte več časa.
- Harem pogosto zahteva ločen vstop, preverite to pred obiskom in razmislite o vnaprejšnji rezervaciji kart, še posebej v turistični sezoni.
- V palači so določene omejitve fotografiranja v nekaterih delih in za nekatere razstave; upoštevajte navodila osebja.
- Obutev, primerna za hojo, in priprava na več hoje po dvorcih in dvoriščih bosta izboljšala izkušnjo obiska.
Palača Topkapı ostaja ena najbolj obiskanih, raziskovanih in slikovitih zgodovinskih lokacij v Istanbulu — zaradi svoje lege na konici zgodovinskega polotoka, bogate zgodovine, umetniških zbirk in razgledov na Bospor in Marmarsko morje.

Vhod v palačo Topkapı
Prvo sodišče
Prvo dvorišče (ali Alay Meydanı) se razteza čez celotno točko Seraglio in je obdano z visokim obzidjem. To sodišče je bilo znano tudi kot sodišče janičarjev ali paradno sodišče.
Glavna vrata se imenujejo Bab-ı Hümayun, preprosto cesarska vrata. Poleg palače Topkapı so na Prvem dvorišču še stara cesarska kovnica (zgrajena leta 1727), cerkev Hagia Eirene, Arheološki muzej (zgrajen v 19. stoletju) ter različni vodnjaki, paviljoni (na primer paviljon Çinili ali paviljon s ploščicami) in vrtovi (vključno s parkom Gülhane, starim cesarskim rožnim vrtom).
V paviljonu Çinili (1472) je veliko odličnih primerov izniških ploščic. Zdaj je v njem Muzej islamske umetnosti.
V vodnjaku katov si je kat po obglavljenju umival roke in meč. Vodnjak Ahmeda III. je primer rokokojskega dela.
V palačo in na drugo dvorišče (Divan Meydanı) vodijo velika Vrata pozdrava (Bab-üs Selam).
Drugo sodišče
Drugo dvorišče je park, ki ga obkrožajo palačna bolnišnica, pekarna, prostori janičarjev, hlevi, cesarski harem in divan na severu ter kuhinje na jugu. V kuhinjah je danes ena največjih svetovnih zbirk kitajskega modro-belega in celadonskega porcelana, ki so ga sultani cenili, ker naj bi spremenil barvo, če bi bila hrana ali pijača v njem zastrupljena.
V dvorani Divan Salonu ali dvorani cesarskega sveta so se sestajali sultanovi svetovalci in funkcionarji, ki so razpravljali o zadevah cesarstva. Sultan je lahko prisluškoval skozi skrito rešetko.
Tretje sodišče
Za Vrati sreče (Bab-üs Saadet) je Tretje dvorišče, ki je srce palače, bujen vrt, ki ga obdajajo dvorana Tajne zbornice (Has Oda), v kateri so uradniki palače, zakladnica (v kateri so nekateri najlepši zakladi osmanske dobe, vključno s svetimi trusti), harem in nekateri paviljoni, v središču pa je knjižnica Ahmeda III.
V zakladnici so shranjeni nekateri najbolj znani in spektakularni dragulji na svetu, med njimi tudi znameniti Topkapijev kovanec. Leta 1747 je sultan dal to šibrovko izdelati za Nadirja Šaha iz Perzije, vendar je bil ta umorjen, še preden je odposlanec zapustil meje Osmanskega cesarstva, zato jo je sultan obdržal. V ročaju so trije veliki smaragdi, nožnica pa je obdelana z diamanti in emajlom. Ta šila je bila predmet znanega filma Topkapi.
V haremu so živeli sultanova mati, sultanka Valide, sultanove konkubine in žene, preostali člani njegove družine, vključno z otroki, in njihovi služabniki. V haremu je približno 300 sob (čeprav je za javnost odprtih le približno dvajset), v njem pa je bivalo tudi do 500 ljudi, kar je včasih znašalo do 300 žensk, njihovih otrok in evnuhov.
Veliko sob in elementov v haremu je zasnoval Sinan, slavni arhitekt Osmanskega cesarstva.
V paviljonu svetega plašča so Mohamedov plašč, njegov meč, zobje, brada in druge relikvije, ki so znane kot sveti trusti. V času, ko je bila palača rezidenca, je bil celo sultanu in njegovi družini vstop dovoljen le enkrat na leto, in sicer na 15. dan ramadana. Zdaj si te predmete lahko ogleda vsak obiskovalec, številni muslimani pa v ta namen prihajajo na romanje.
Sorodne strani
- Osmanska arhitektura
- Palača Dolmabahçe
- Rokopis Topkapi
- Islamska arhitektura
- Park Gülhane
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je palača Topkapı?
O: Palača Topkapı je palača v Istanbulu v Turčiji.
V: Kaj pomeni Topkapı Sarayı v turščini?
O: Topkapı Sarayı v turščini pomeni "palača s kanonskim dvorcem".
V: Kdaj je bila zgrajena palača Topkapı?
O: Palača Topkapı je bila zgrajena leta 1465.
V: Kakšna je bila funkcija palače Topkapı?
O: Palača Topkapı je služila kot upravno središče Osmanskega cesarstva.
V: Kdo je zahteval, da se palača Topkapı spremeni v muzej?
O: Mustafa Kemal Atatürk, prvi turški predsednik, je zahteval, da se palača Topkapı spremeni v muzej.
V: Kje je bila zgrajena palača Topkapı?
O: Palača Topkapı je bila zgrajena na akropoli, kjer je bila prva naselbina v Istanbulu.
V: Kakšno je območje in lokacija palače Topkapı?
O: Palača Topkapı ima površino 700 000 kvadratnih metrov in se nahaja na koncu zgodovinskega polotoka v Istanbulu.
Iskati
