Azimut v navigaciji – definicija, referenčni sistemi in merjenje ležajev

Azimut v navigaciji: jasna razlaga definicije, referenčnih sistemov in metod merjenja ležajev (kompas, zvezde, radar) za natančno orientacijo na morju.

V navigaciji izraz azimut običajno pomeni kot, izmerjen med smerjo na določen predmet (cilj) in izbrano referenčno smerjo. Ta kot se meri v stopinjah od 0° do 360°, običajno v smeri urinega kazalca. Najpogostejši referenčni smeri so severi (true north, magnetic north ali grid north), lahko pa kot merimo tudi glede na smer, v katero je usmerjena ladja (relativni ležaj).

Referenčni sistemi

Pri določanju azimuta je pomembno, kateri referenčni sistem uporabimo, saj se različni severi med seboj razlikujejo:

• Pravi (true) sever – geografski sever, ki ga uporabljamo pri kartah in astronomski navigaciji. Azimut glede na pravi sever imenujemo true bearing.
• Magnetni sever – smer, v katero kaže magnetna igla kompasa. Razlika med pravim in magnetnim severom se imenuje magnetna deklinacija (variacija) in se spreminja glede na lokacijo in čas. Azimut glede na magnetni sever imenujemo magnetic bearing.
• Grid sever – orientacija mreže na karti (projekcija). Razlika med grid in true severom se imenuje gridna konvergenca in je pomembna pri natančnem načrtovanju poti na topografskih ali pomorskih kartah.
• Relativni (ship) sever – smer, ki je odvisna od kursa ali nosu plovila. Relativni ležaj (bearing) kaže kot glede na smer, v katero gledamo/vozimo (npr. 30° desno od nosu).

Točke za referenco

V navigaciji se za določanje azimutov pogosto uporabljajo točke, ki so stalne ali se premikajo zelo počasi. Mednje sodijo:

• zvezde – pri astronomski navigaciji in nočnem določanju položaja;
• gore – trdni referenčni zemeljski objekti za obalno navigacijo;
• sonce – uporablja se za dnevno astronomsko določanje ležajev;
• svetilniki in druge pomorske oznake – na obali so to svetilniki, na odprtem morju pa električni svetilniki, plavajoče oznake ipd.

Vrste ležajev in pretvorbe

V praksi razlikujemo več vrst ležajev:

• True bearing (T) – ležaj glede na pravi sever.
• Magnetic bearing (M) – ležaj glede na magnetni sever.
• Compass/Deviation bearing (C) – ležaj, ki ga kaže magnetni kompas; tu je upoštevana tudi napaka kompasa (deviacija) zaradi lokalnih magnetnih vplivov na plovilu.
• Relative bearing (R) – ležaj glede na nos plovila (npr. 045° R pomeni 45° desno od nosu).

Za pretvorbo med njimi se uporabljajo dve osnovni napaki/razlike:

• Variacija (variation) – razlika med pravim in magnetnim severom (odvisna od lokacije in časa).
• Deviacija (deviation) – lokalna napaka kompasa zaradi magnetnih vplivov na plovilu (odvisna od sklopa plovila in kursa).

Pri pretvorbah pogosto uporabimo praktičen mnemonicni pravilnik: »Vzhod = odštej, Zahod = prištej« (angleško: "East is least, West is best"). Tako na primer:

• Magnetic = True ± Variation (odštej, če je variacija na vzhod; prištej, če je na zahod).
• Compass = Magnetic ± Deviation (uporabite znak deviacije: odštej za vzhodno, prištej za zahodno, če sledite isto logiko).

Za relativne ležaje velja: če imate kurs plovila (npr. true heading H) in relativni ležaj R, je true bearing = H + R (rezultat v 0°–360°; pazite, ali je H v true ali magnetic sistemu).

Kako se meri azimut

Ležaje in azimute lahko merimo na več načinov, odvisno od razpoložljive opreme in potrebne natančnosti:

• Magnetni kompas – najpogostejši način pri osnovni plovbi; meri azimut glede na magnetni sever. Pri tem je treba upoštevati deviacijo in variacijo.
• Gyrocompass (žiroskopski kompas) – kaže pravi sever in ni občutljiv na lokalno magnetizacijo; pogosto ga uporabljajo večja plovila za natančno določanje kursa in referenčnih smeri.
• Optični ležaji – vizualno merjenje kotov z daljnovidom, sekstantom ali merilnikom kota do izpostavljenih točk (svetilniki, vrhovi gora, boje).
• Radarski ležaji – radar lahko izmeri smer do odsevalnih objektov; radarni ležaji so uporabni v slabi vidljivosti in za sledenje premikajočim se ciljem. Radar lahko poroča ležaje relativno glede na nos ali pa, če je stabiliziran in kalibriran, v true/magnetic sistemu.
• GPS in drugi satelitski sistemi – neposredno merjenje azimuta do satelitskih položajev ni običajno, a GPS omogoča določanje kursa pohoda (track) in azimuta med dvema točkama z uporabo geodetskih izračunov.
• Astronomske metode – merjenje azimutov z uporabo zvezd ali sonca (sekstant, azimutni krog) pri tradicionalni navigaciji.

Uporaba in natančnost

Azimut je ključnega pomena za več navigacijskih opravil:

• ugotavljanje položaja z vzporednimi ležaji (triangulacija);
• slednje in sledenje ciljem v pomorskem prometu ali pri reševanju;
• načrtovanje kursov in izogibanje nevarnostim;
• upravljanje pristaniških manevrov z uporabo referenčnih svetilnikov in oznak.

Natančnost merjenega azimuta je odvisna od metode in opreme: optične metode so občutljive na človeško napako in vidljivost, magnetni kompas na lokalne magnetne vplive, radar na resolucijo in nastavitev, medtem ko žiroskopski sistemi in pravilno uporabljene astronomske metode nudijo visoko natančnost. Pri vseh metodah je pomembno upoštevati, kateri referenčni sistem uporabljamo, ter korekcije za variacijo in deviacijo, da zagotovimo pravilne pretvorbe in varno navigacijo.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen pomen ima beseda bearing v navigaciji?

V: Kateri referenčni sistemi se uporabljajo v navigaciji?

V: Kateri referenčni sistem se najpogosteje uporablja v navigaciji?

V: Kaj so svetilniki v navigaciji?

V: Na kakšne načine lahko izmerimo orientacijo?

V: Kakšen je namen določanja smeri v navigaciji?

V: Za kaj se v navigaciji uporablja kompas?

Išči po črki