Beaufortovo morje: arktična geografija, viri nafte in živalski svet
Beaufortovo morje je obrobno morje v Arktičnem oceanu, severno od Severozahodnih ozemelj, Jukona in Aljaske, zahodno od kanadskih arktičnih otokov. Ime je dobilo po hidrografu siru Francisu Beaufortu. V kanadski del morja se izliva reka Mackenzie, katere velik pretok prinaša veliko sveže vode in sedimente na obalno polico. Tuktoyaktuk je eno redkih stalnih naselij na obali morja in služi kot pomembno središče za lokalne skupnosti.
Geografija in hidrografija
Beaufortovo morje leži na severnem obrobju Severne Amerike in meji na široko kontinentalno polico z različno globino – od plitvega obalnega pasu do globljih delov proti odprtemu Arktičnemu oceanu. Izliv reke Mackenzie in ledeni nanosi močno vplivajo na značilnosti morskih tokov, temperaturo vode in slanost v obalnih predelih. Poleti se stena ledu ob obali pogosto stanjša, kar omogoča začasne plovne poti, medtem ko so zaledne vode in odprtejši prehodi odvisni od letnih in medletnih nihanj ledu.
Klimat in morski led
Morje je večino leta pokrito z morskim ledom; le avgusta in septembra se v bližini obale pogosto odpre ozek prelaz, ki lahko meri do približno 100 km (62 milj). V zadnjih desetletjih so opazne spremembe zaradi globalnega segrevanja: trajanje in debelina morskega ledu se zmanjšujeta, poletni led se umika bolj od obale, kar spreminja habitati morskih živali in odpira možnosti za večjo pomorsko plovbo, vendar tudi povečuje tveganje za ekološke nesreče.
Naftni in plinski viri
Območje Beaufortovega morja je znano po bogatih zalogah ogljikovodikov; nafta in zemeljski plin so bili odkriti v obdobju med petdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja, intenzivnejše raziskave pa so potekale v osemdesetih. Raziskovanje in izkoriščanje virov je oteženo zaradi arktičnih razmer: kratke delovne sezone, prisotnosti ledu, oddaljenosti in visokih stroškov. Hkrati obstajajo velike skrbi glede vpliva na občutljive arktične ekosisteme in tradicionalne načine življenja lokalnih skupnosti.
Živalski svet
Beaufortovo morje gosti raznoliko arktično favno. Med najbolj znanimi prebivalci so kitov beluga, ki se poleti zbirajo v priobalnih vodah in ušesnih zalivih. Poleg belug so značilne vrste tj. tjulenji (npr. obročasti tjulenj), morski medvedi (polarni medvedi), različne vrste morskih ptic in ribe, kot so arktični tün in druge hladnovodne vrste. Ti organizmi so pogosto odvisni od morskega ledu za razmnoževanje, hranjenje ali zaščito, zato spremembe ledu neposredno vplivajo na njihov obstoj.
Ljudje, naselbine in kulturni pomen
Obalna območja Beaufortovega morja so bila poseljena že v prazgodovini; nekateri arheološki dokazi kažejo na človeško prisotnost v regiji pred približno 30.000 leti. Danes na tem območju živijo predvsem avtohtoni narodi — med njimi Inuvialuit in druge inuit skupnosti ter plemena, ki so odvisna od lova, ribolova in zbiranja morskih virov za preživetje. Tuktoyaktuk in nekaj drugih manjših naselij omogočajo stalno prisotnost ljudi, medtem ko so številne sodobne dejavnosti (raziskave, potapljanje, logistika) še vedno sezonske in odvisne od vremenskih razmer.
Meje in mednarodne razprave
Združene države Amerike in Kanada se ne strinjata glede natančne meje na morju, kar ima neposreden pomen za pravice do eksploatacije naravnih virov in upravljanje pomorskega prometa. Spori se nanašajo na metodologijo določanja meje (sredinska črta proti razširitvi kontinentalne police) in na območja mogoče prisotnosti nahajališč ogljikovodikov. Pogajanja in pravne postopke še potekajo.
Varstvo okolja in izzivi prihodnosti
Raziskave, monitoring in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi so ključni za uravnoteženje izkoriščanja virov in varstva okolja. Zaradi naraščajočega segrevanja so večje tveganje za oljne razlitja, večja pomorska dejavnost in motnje pri življenjskih ciklih prostoživečih živali. Pomembni ukrepi vključujejo načrtovanje nujnih odzivov na nesreče, zmanjševanje emisij, strogo regulacijo offshore aktivnosti ter vključevanje tradicionalnega znanja avtohtonih prebivalcev pri upravljanju območja.
Beaufortovo morje ostaja regija velikega znanstvenega, gospodarskega in kulturnega pomena, z izzivi, ki zahtevajo mednarodno sodelovanje, prilagajanje na podnebne spremembe in spoštovanje pravic lokalnih skupnosti.
Zemljevid s prikazom Beaufortovega morja
Geografija
Več rek, kot sta Kongakut na Aljaski in Firth v Jukonu, se izliva v Beaufort. Največja reka, ki se izliva v morje, je Mackenzie, najdaljša reka v Kanadi. Območje obalnega šelfa je precej ozko, zlasti v bližini in vzhodno od Point Barrowa v aljaškem delu morja. V bližini delte reke Mackenzie se razširi. Nikoli ni večja od 145 km (90 milj). Ob obali so globine manjše od 60 m (200 čevljev). Proti severu se hitro poveča do nekaj kilometrov. V morju in delti reke Mackenzie je veliko majhnih otokov. Nekaj večjih je zahodno od reke Mackenzie, na primer otok Herschel (4 km od obale) in otok Barter (0,3 km od obale). Obale so nizke, največje nadmorske višine so med 250 in 750 m. Tla so zamrznjena vse leto in tvorijo permafrost. Poleti se odtaja le zgornjih nekaj deset centimetrov. Stavbe morajo biti nad zemljo na lesenih drogovih.
Flora in favna
Obalo Beaufortovega morja prekriva tundra. To je severna meja pojavljanja polarnega medveda v Severni Ameriki. Reka Mackenzie je pomemben življenjski prostor za kite in morske ptice. V delti reke Mackenzie je veliko jezer in ribnikov. Tu živi tudi pižmovka.
V morju živi približno 80 vrst zooplanktona, več kot 70 vrst fitoplanktona ter skoraj 700 vrst polihejt, mrhovinarjev, rakov in mehkužcev. Vendar je zaradi hladnega podnebja teh živali malo. Pomembne vrste rib so polarna trska, arktična trska, žafranova trska, arktični golob, klen, arktični cipelj, najmanjši cipelj, jezerski siga, široki siga, pacifiški sled, štirinožec, inconnu in ploščič.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Beaufortovo morje?
O: Beaufortovo morje je obrobno morje Arktičnega oceana, ki se nahaja severno od Severozahodnih ozemelj, Jukona in Aljaske ter zahodno od kanadskih arktičnih otokov.
V: Po kom je morje poimenovano?
O: Morje je poimenovano po hidrografu siru Francisu Beaufortu.
V: Katera reka se izliva v kanadski del morja?
O: V kanadski del morja se izliva reka Mackenzie.
V: Ali so na obalah Beaufortovega morja stalna naselja?
O: Da, Tuktoyaktuk je eno od redkih stalnih naselij na obali morja.
V: Kdaj je morje odmrznjeno?
O: Avgusta in septembra se v bližini obale morja odpre le ozek prelaz, dolg do 100 km (62 milj).
V: Kdaj so v Beaufortovem morju odkrili zaloge nafte in zemeljskega plina?
O: Naftni viri in viri zemeljskega plina v Beaufortovem morju so bili odkriti med petdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja.
V: Ali med Združenimi državami Amerike in Kanado obstajajo nesoglasja glede morske meje?
O: Da, med Združenimi državami in Kanado obstajajo nesoglasja glede morske meje.
