Teorija oblik
Teorija oblik je filozofska ideja slavnega grškega filozofa Platona. Platon je verjel, da se za vsako stvarjo na našem svetu skriva oblika, ki je pravo večno bistvo te stvari. To stališče lahko razložimo s primerom. Na svetu je veliko različnih konj: veliki in majhni konji, sivi in beli konji, stari in mladi konji itd. Po Platonu je vsak konj nepopolna kopija "oblike" konja, edinega pravega konja. Z drugimi besedami, vsi so posnemovalci popolnega konja. Platon kot analogijo uporablja sence: Tako kot drevo tvori senco, je tudi drevo samo senca "oblike", edinega pravega drevesa. Teorija oblik ne velja le za fizične predmete, temveč tudi za abstraktne pojme, kot so lepota, jeza, dobro in zlo.
Platon tudi pojasnjuje, da teh oblik ne moremo zaznati z našimi čutili, kot sta sluh ali vid. Edini način, kako lahko resnično razumemo obliko, je uporaba logike in matematike. Z matematiko smo odkrili obliko trikotnika: mnogokotnik s tremi stranicami. Vendar takšnega trikotnika nikoli ne bomo mogli videti z očmi. Tudi če bi ga skušali narisati na tablo z ravnilom, njegove črte ne bodo nikoli popolnoma ravne in dvodimenzionalne.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je teorija oblik?
O: Teorija oblik je filozofska ideja, ki jo je predlagal Platon in ki pravi, da ima vsak predmet v našem svetu obliko, ki predstavlja njegovo resnično večno bistvo.
V: Kako Platon pojasni svoje stališče s primerom?
O: Platon za razlago svojega stališča uporabi primer konjev. Po njegovem mnenju je vsak konj nepopolna kopija "oblike" konja, ki je edini pravi konj.
V: Ali teorija oblik velja samo za fizične predmete?
O: Ne, Teorija oblik ne velja le za fizične predmete, temveč tudi za abstraktne pojme, kot so lepota, jeza, dobro in zlo.
V: Ali lahko oblike zaznavamo s svojimi čutili?
O: Ne, oblik ne moremo zaznati s čutili, kot sta vid ali sluh.
V: Kako lahko razumemo obliko?
O: Edini način, kako lahko resnično razumemo obliko, je uporaba logike in matematike.
V: Ali lahko obliko resnično vidimo z očmi?
O: Ne, tudi če poskušamo obliko narisati na tablo z ravnilom, njene črte ne bodo nikoli popolnoma ravne in dvodimenzionalne.
V: Kako smo odkrili obliko trikotnika?
O: Obliko trikotnika smo odkrili s pomočjo matematike, in sicer kot mnogokotnik s tremi stranicami.
