Ta zemlja človeštva

Ta zemlja človeštva je prva knjiga iz kvarteta Buru Pramoedya Anante Toer. Hasta Mitra jo je prvič objavil leta 1980. Zgodba se dogaja ob koncu nizozemske kolonialne vladavine v Indoneziji. Pramoedya je roman napisal v zaporu na otoku Buru v vzhodni Indoneziji. Pramoedya je zgodbo leta 1973 na glas pripovedoval drugim zapornikom, saj mu ni bilo dovoljeno pisati. Zgodba se je do leta 1975 razširila med vsemi zaporniki. Nato je bilo Pramoedyi končno dovoljeno napisati celotno zgodbo.

Glavni junak in pripovedovalec knjige Ta zemlja človeštva je javanski deček po imenu Minke. Obiskuje elitno nizozemsko šolo. Minkovo življenje postane nevarno, ko se zaljubi v Annelies, lepo indijansko hčerko Nyaija Ontosoroha. V filmu Ta zemlja človeštva je Pramoedya prikazal rasizem nizozemske kolonije.

Indonezijski generalni državni tožilec je leta 1981 prepovedal film Ta zemlja človeštva. Številni izvodi prvih izdaj so se ohranili. Leta 2005 jo je založba Lentera Depantara ponovno začela izdajati v Indoneziji. Knjiga je bila po vsem svetu objavljena že v 33 jezikih.

Povzetek zgodbe

Zemlja človeštva pripoveduje zgodbo o Minke. Ta je javanski kraljevi mladenič, ki študira na nizozemski šoli Hogere Burger. V tistem času so lahko tam študirali le Evropejci. Minke je nadarjen mlad pisatelj. Njegova dela so objavljena v več revijah v nizozemskem jeziku. Te so priljubljene. Toda številni Minkejevi sošolci ga sovražijo, ker je domačin. Vsi njegovi sošolci so vsaj delno evropskega porekla.

Minke spozna nenavadno Indonezijko Nyai Ontosoroh. Ta je konkubina Nizozemca Hermana Melleme. Minke se zaljubi v njuno hčerko Annelies. Poročita se na islamski poroki. Toda po nizozemski zakonodaji nista poročena, ker je bila avtohtona in Anneliesini nizozemski skrbniki tega niso odobrili.

Lokalne ženske so pogosto postale konkubine nizozemskih moških, ki so živeli v Vzhodni Indiji. Njihovi otroci so bili nezakonski "domačini" in so izgubili zakonske pravice. Če pa jih je oče sprejel za svoje otroke, so jih imenovali "Indos". Takrat je mati izgubila vse pravice nad svojimi otroki. Nyai Ontosoro trpi zaradi svojega nizkega statusa in pomanjkanja pravic. Vendar verjame, da je izobraževanje način, da pokaže svojo osnovno človeškost. Prepričana je, da je učenje način, kako se upreti rasizmu, neumnosti in revščini. Vendar odločitev, da bodo njeni otroci postali otroci Hermana Mellema, povzroči strašne težave.

Izdali nekdanji politični zaporniki

Po izpustitvi iz pripora aprila 1980 sta se Pramedja in Hasjim Rachman srečala z Joesoefom Isakom. Rachman je bil urednik Vzhodne zvezde. Isak je bil prej novinar pri časopisu Merdeka. Bil je v zaporu Salemba. Dogovorila sta se, da bosta objavljala dela nekdanjih političnih zapornikov, ki jih drugi založniki ne bodo.

Za prvo knjigo so izbrali Zemljo človeštva (Bumi Manusia). Pramoedya je začel trdo delati na papirjih, ki jih je prinesel z otoka Buru. Zaporniški uradniki so mu vzeli večino njegovih spisov. Hkrati sta se Hasjim in Joesoef pogovarjala z vladnimi uradniki, vključno s podpredsednikom vlade Adamom Malikom. Ti so bili glede načrtov pozitivno naravnani.

Julija 1980 je bil rokopis knjige Ta zemlja človeštva poslan v tiskarno Aga Press. V 12 dneh je bilo prodanih 5.000 izvodov knjige This Earth of Mankind. Kmalu so drugi založniki v Hongkongu, Maleziji, na Nizozemskem in v Avstraliji zaprosili založnika Hasta Mitro za dovoljenje za prevode. Založba Wira Karya v Maleziji je plačevala avtorske honorarje v višini kar 12 % neposredno Pramoedyi.

Do novembra je Hasta Mitra izdala svojo tretjo izdajo in prodala približno 10.000 izvodov. Knjiga je bila dobro sprejeta pri kritikih. Imenovali so jo "najboljše literarno delo našega časa". Časopis Armed Forces jo je označil za "nov prispevek v zakladnico indonezijske književnosti".

Prepovedano

generalni državni tožilec Indonezije je leta 1981 prepovedal film Ta zemlja človeštva. Rekel je, da je promovirala marksistično-leninistične ideje in komunizem. V knjigi ni ne enega ne drugega.

Najprej so tiskarni Ampat Lima naročili, naj ne tiska knjig, ki jih je izdal Hasta Mitra. Urednikom večjih medijev je bilo rečeno, da ne smejo objaviti ali pohvaliti knjige Ta zemlja človeštva ali katerega koli drugega dela, ki ga je napisal Pramoedya.

Aprila 1981 so nekatere mladinske skupine Novega reda kritizirale njegovo pisanje. Množični mediji so poročali, da ljudem ni bilo všeč Pramoedyjevo delo. Mediji novega reda, kot so Suara Karya, Pelita in Karya Dharma, so začeli objavljati kritike knjige Ta zemlja človeštva in njenega avtorja.

Združenje indonezijskih založnikov (IKAPI) je tisto leto načrtovalo razstavo knjig. Hasta Mitri so odpovedali članstvo v združenju. IKAPI je navdušeno prosil založnika, naj postane član in sodeluje pri njegovih dejavnostih. Časopisi, ki so nekoč podpirali Pramoedyo, so prenehali objavljati njegova dela. Prav tako so začeli zavračati pisanje avtorjev, ki so podpirali Pramoedyo.

Nazadnje je 29. maja 1981 generalni državni tožilec objavil uredbo SK-052/JA/5/1981 o prepovedi filma Ta zemlja človeštva in njegovega nadaljevanja Otrok vseh narodov (Anak Semua Bangsa). V uredbi je bilo omenjeno Suhartovo pismo.

Generalno državno tožilstvo je iz vseh knjigarn odvzelo vse izvode knjig Ta zemlja človeštva in Otrok vseh narodov. Vendar so do avgusta 1981 vzeli le 972 izvodov knjig, čeprav je bilo natisnjenih približno 20.000 izvodov.

Prevajalec knjige This Earth of Mankind v angleščino Maxwell Lane je bil uslužbenec avstralskega veleposlaništva v Džakarti. Avstralska vlada ga je odpoklicala septembra 1981. Tiskarno Ampat Lima so zaprli zaradi pritiska urada generalnega državnega tožilca in notranjega ministrstva.

Prevodi v druge jezike

Bumi Manusia, Hasta Mitra, 1980 (Džakarta, indonezijščina)
Aarde Der Mensen, Manus Amici, 1981 (Amsterdam, nizozemščina)
Ren Shi Jian, Beijing Da Xue, 1982 (Peking, kitajščina)
Ren Shi Jian, Dou Shi Chu Ban Selangor, 1983 (Malezija, kitajščina)
Bumi Manusia, Wira Karya, 1983, (Kuala Lumpur, malezijski)
This Earth of Mankind, Penguin Book, 1983 (Avstralija, angleščina)
Garten der Menschheit, Express Editio, 1984 (Berlin, nemščina)
Im Garten der Menschheit, Albert Klutsch-Verlags-Vertrag, 1984 (nemško)
Människans Jord, Förlaget Hjulet, 1986 (Stockholm, švedsko)
Ningen No Daichi, Shinkuwara Mekong Published, 1986 (japonsko)
MИP ЧEЛOBEЧECKИЙ, Radooga Moskwa 1986 (rusko)
CBIT ЛЮДCbKЙ, v ukrajinščini, 1986 (ukrajinsko)
Garten der Menschheit, Rowohlt Taschenbuch Verlag, 1987 (nemško)
Aarde der mensen, Unieboek, 1987 (Amsterdam, nizozemščina)
Ang Daigdig ng Tao, Solidaridad Publishing House, 1989 (Manila, filipinsko)
Questa Terra Dell'Uomo, Il Saggiatore, 1990 (Milano, Italija)
Minke, O Neul Publishing, 1990 (korejsko)
This Earth of Mankind, Penguin Book, 1990 (New York, angleščina)
This Earth of Mankind, William Morrow & Co., Inc, 1991 (New York, angleščina)
Människans Jord, Norstedts Förlag AB, 1992 (Stockholm, Švedska)
Tierra Humana, Txalaparta, 1995 (Navarra, španščina)
Erbe Einer Versunkenen Welt, Verlag Volt und Welt, 1996 (nemško)
Aarde der mensen, Uitgeverij De Geus, 1999 (Breda)
Ta zemlja človeštva, Penguin Book, 2000 (Italija)
Le Monde des Hommes, Payot & Rivages, 2001 (Pariz, francosko)
Menneskenes Jord, Pax Forlag A/S, 2001 (Oslo, Norveška)
Tiera Humana, Edisiones Destino, S.A., 2001 (Barcelona, španščina)
Ta zemlja človeštva, Bertrand Editorial, 2002 (portugalščina)
Ta zemlja človeštva, Leopard Förlag, 2002 (švedsko)
Bumi Manusia, Radio 68H, 2002 (radijska oddaja, indonezijščina)
Esta estranha terra, Livros Quetzal, 2003 (portugalščina)
Människornas Jord, Leopard Förlag, 2003 (Stockholm, Švedska)
?, Alfa-Narodna Knjiga, 2003 (srbsko)
แผ่นดินของชีวิต, Kobfai Publishing, 2003 (tajsko)
Bumi Manusia, Lentera Dipantara, 2005 (indonezijščina)
دھرتی کا دکھ, Mas'ud Ash'ar, 2009 (Lahore, urdu)
"Manushya Bhoomi", tr.S.A.Qudsi, (malajalamsko-indijski) - Chintha Pub-2011

Prilagoditev

Film Zemlja človeštva je bil posnet v indonezijskem jeziku. Produkcija se je začela leta 2006. Armantono je napisal scenarij. Film je bil v indonezijskih kinematografih predvajan avgusta 2019.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kvartet Buru?

O: Buru Quartet je serija knjig, ki jih je napisal Pramoedya Ananta Toer.

V: Kdaj je bila prvič objavljena knjiga Ta zemlja človeštva?

O: Ta Zemlja človeštva je bila prvič objavljena leta 1980 pri založbi Hasta Mitra.

V: Kje in kdaj je bila napisana zgodba Ta zemlja človeštva?

O: Zgodba Ta zemlja človeštva je nastala v zaporu na otoku Buru v vzhodni Indoneziji in je bila prvič na glas povedana leta 1973, v celoti pa zapisana leta 1975.

V: Kdo je glavni junak knjige Ta zemlja človeštva?

O: Glavni junak in pripovedovalec romana Ta zemlja človeštva je javanski deček po imenu Minke.

V: Kaj prikazuje knjiga Ta zemlja človeštva?

O: Ta zemlja človeštva prikazuje rasizem nizozemske kolonialne vladavine v Indoneziji.

V: Ali je bil film Ta zemlja človeštva v Indoneziji kdaj prepovedan?

O: Da, indonezijski generalni državni tožilec je leta 1981 prepovedal film Ta zemlja človeštva v Indoneziji.

V: Ali je bila knjiga Ta zemlja človeštva objavljena v drugih jezikih?

O: Da, knjiga Ta zemlja človeštva je bila objavljena po vsem svetu v 33 jezikih.