Valencijska katedrala sv. Marije: zgodovina, arhitektura in kelih Svetega grala
Valencijska katedrala sv. Marije — od vizigotskih temeljev in mošeje do gotske mojstrovine; odkrijte njeno bogato zgodovino, arhitekturo in skrivnostni kelih Svetega grala.
Zgodovina
Valencijska katedrala (metropolitanska bazilika) je posvečena sveti Mariji. Njeno gradnjo je po osvoboditvi Valencie začel prvi valencijski škof Pere d'Albalat leta 1238. Katedrala je zgrajena na slojih zgodovine: stoji na mestu nekdanje mošeje, ta pa je bila postavljena tam, kjer je prej stala vizigotska katedrala. Zaradi daljšega gradbenega obdobja (13.–18. stoletje) katedrala združuje različne zgodovinske plasti in slogovne vplive, kar priča o njeni dolgi in prepleteni zgodovini.
Arhitektura
Glavni slog katedrale je sredozemska različica gotske arhitekture, kar pomeni poudarek na čistejših linijah, močnih obokih in svetlih notranjih prostorih, prilagojenih lokalnim gradbenim materialom in podnebnim razmeram. Ob tem so v stavbi ohranjeni tudi elementi iz romanske dobe, francoske gotike, renesančne umetnosti, baroka in neoklasicizma — posledica dodajanj, obnov in prenov skozi stoletja.
V notranjosti so običajno tri ladje z vrstami kapel ob stranskih stenah, bogato okrašen glavni oltar in številni umetniški detajli. Ena najbolj prepoznavnih zunanjih značilnosti katedrale je osrednji zvonik — poznan kot El Miguelete (Micalet) — ki je bil zgrajen v pozni gotiki in ponuja razgled na mesto po vzponu po stopnicah zvonika. Katedrala ima tudi samostanski ali kapiteljski prostor, kjer so shranjeni številni arhivski in umetniški zakladi.
Kelih Svetega grala
Po svetu je raztresenih več kelihov, za katere trdijo, da so sveti gral. Eden od njih se nahaja v kapeli katedrale. Več krščanskih zgodovinarjev trdi, da je tisti v kapeli najverjetneje avtentični kelih, ki je bil uporabljen pri zadnji večerji. V tradicionalni opremi je ta kelih sestavljen iz notranje posode iz kamnatega agata, ki so ji bili v poznejših stoletjih dodani kovinski okraski in držalo.
Ta kelih izvira iz 1. stoletja, katedrali pa ga je leta 1436 podaril kralj Alfons el Magnànim (Alfonso V Aragonski). Kelih je bil dolgo uradni papeški kelih in so ga uporabljali številni papeži, nazadnje papež Benedikt XVI. med obiskom Valencie 9. julija 2006. Vendar pa avtentiknost in natančen izvor kelha ostajata predmet razprav; nekateri zgodovinarji in preiskave podpirajo antično dognanost, drugi pa so previdnejši in poudarjajo prisotnost poznejših preoblikovanj in okrasitev.
Umetnost in zakladnica
V katedrali je mogoče najti tudi izjemne umetniške primerke: med njimi so prvi in najbolj vplivni prispevki italijanskega Quattrocenta na Iberskem polotoku. Te slike in drugi umetniški deli so bili pogosto prineseni iz Rima po naročilu umetnikov, ki jih je povabil in podprl valencijski papež Aleksander VI. Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia) je že kot kardinal vplival na kulturni dotok v Valencio; omenjena povezanost je prispevala k bogatemu umetniškemu korpusu v katedrali. Po drugi strani je viri navajajo, da je prošnjo, da bi Valencia postala sedež nadškofa, kot kardinal vložil prav Rodrigo Borgia, papež Inocenc VIII. pa naj bi mu leta 1492 ugodil.
Katedrala hrani tudi zakladnico z relikvijami, liturgičnimi oblačili, tapiserijami, baročnimi in renesančnimi oltarji ter drugimi dragocenimi deli, mnogi so shranjeni v muzejskem delu katedralnega kompleksa (katedralna zakladnica/muzej), ki je dostopen obiskovalcem in raziskovalcem.
Pomen in obisk
Valencijska katedrala ni pomembna le kot verski center, temveč tudi kot kulturna in zgodovinska znamenitost, ki priča o večstoletnem prepletanju religije, politike in umetnosti v mestu. Obiskovalci lahko poleg notranjosti katedrale obiščejo kapelo s kelihom, si ogledajo muzej zakladnice in se povzpnejo na zvonik El Miguelete za panoramski pogled na Valencio.
Pri obisku je smiselno upoštevati verske obrede in omejitve glede vstopa v času bogoslužij; za posebej pomembne artefakte so pogosto organizirani vodeni ogledi, ki pojasnijo zgodovinski in umetnostni pomen eksponatov. Katedrala in njena zbirka ostajata predmet ohranjenih restavratorskih posegov, ki skrbijo za ohranitev te dragocene dediščine za prihodnje generacije.
Zahodni pogled (trg Naše Gospe): Vrata apostolov, cimbori in Obra Nova
Vprašanja in odgovori
V: Čemu je posvečena katedrala v Valencii?
O: Katedrala v Valencii je posvečena sveti Mariji.
V: Kdaj je bila cerkev zgrajena?
O: Cerkev je leta 1238 začel graditi prvi valencijski škof Pere d'Albalat.
V: Kje je bila zgrajena namesto nje?
O: Katedrala je nadomestila mošejo, ki je bila zgrajena na mestu, kjer je stala nekdanja vizigotska katedrala.
V: Kakšen arhitekturni slog ima?
O: Glavni slog te katedrale je sredozemska različica gotske arhitekture, vsebuje pa tudi romanske, francosko gotiko, renesančno umetnost, barok in neoklasicistične elemente.
V: Ali je v kapeli kelih, za katerega trdijo, da je sveti gral?
O: Da, v eni od kapel v katedrali je kelih, za katerega trdijo, da je sveti gral. Več krščanskih zgodovinarjev trdi, da je ta kelih najverjetneje pristen in da izvira iz 1. stoletja.
V: Kdo je ta kelih podaril katedrali?
O: Kralj Alfons el Magnànim je ta kelih podaril katedrali leta 1436.
V: Kako je papež Aleksander VI. določil Valencio za nadškofijski sedež?
O: Papež Aleksander VI. je še kot kardinal zaprosil, da bi Valencia postala nadškofijski sedež, in papež Inocenc VIII. je njegovi prošnji leta 1492 ugodil.
Iskati