Vedaranyam: solni satyagraha (1930) vodil C. Rajagopalachari

Vedaranyam (1930): C. Rajagopalachari vodi Solni satyagraha — pogumni pohod proti britanski zakonodaji o soli, civilna neposlušnost in preboj v indijskem boju za neodvisnost.

Vedaranyam Salt Satyagraha je bil pohod, ki ga je začel indijski državnik C. Rajagopalachari po navdihu pohoda Dandi. C. Rajagopalachari, Gandijev tesni sodelavec, je vodil pohod, na katerem je sodelovalo skoraj 150 prostovoljcev, večinoma pripadnikov Indijskega nacionalnega kongresa. Pohod se je začel 13. aprila 1930 v Trichinopolyju (zdaj Tiruchirappalli) in je potekal približno 150 milj proti vzhodu, preden je dosegel Vedaranyam, majhno obalno mesto v takratnem okrožju Tanjore (predsedstvo Madrasa). S pobiranjem soli neposredno iz morja so pohodniki namerno kršili britanski zakon o soli. V okviru pohoda je Radžagopalačari ozaveščal ljudi in poudarjal pomen khadija ali domače tkanine ter izpostavljal družbena vprašanja, kot je kastna diskriminacija. Kampanja se je končala 28. aprila 1930, ko je udeležence aretirala policija. Njen vodja Radžagopalačari je bil zaprt šest mesecev. Pohod je skupaj s pohodoma v Dandiju in Dharasani pritegnil pozornost sveta k indijskemu gibanju za neodvisnost.

Ozadje

Salt Satyagraha je bil del širšega gibanja nenasilnega odpora proti britanski kolonialni oblasti, katerega najbolj znana akcija je bil Mohandas K. Gandhi‑jev pohod v Dandi. Britanski zakon o soli je predstavljal simbol ekonomske in politične podrejenosti — kolonialna uprava je imela izključne pravice do proizvodnje in prodaje soli, kar je prizadelo vse sloje prebivalstva, še posebej revnejše kmete in ribiče. Kampanje, kot je bila v Vedaranyamu, so imele cilj razbiti ta monopol in mobilizirati ljudstvo za širšo državljansko nepokorščino.

Potek pohoda

Pohod se je začel z zborovanjem privržencev in kratkimi javnimi govori, v katerih so organizatorji razlagali pomen neposredne akcije proti soli in širše gospodarske samostojnosti. Pohodniki so potovali peš in z lokalnimi prevoznimi sredstvi, obveščali prebivalstvo vzdolž poti ter zbirali podporo pri kmetih, ribičih in mestnih prebivalcih. Ko so dosegli obalo Vedaranyama, so življenje in delo v skupnosti simbolično izkoristili za pridobivanje soli iz morske vode ali obalne mulje, s čimer so neposredno kršili zakon.

Pomen in posledice

Vedaranyam Salt Satyagraha je imel večplasten pomen:

• Prispeval je k širjenju ideje državljanske nepokorščine po južni Indiji in k mobilizaciji množic, ki so se povezale okoli enostavnih, razumljivih dejavnosti, kot je pridobivanje soli.
• Poudarjal je gospodarsko samopomoč in pomen khadija kot simbola nacionalne samobitnosti ter odpora proti industrijam, ki so izkoriščale indijsko delovno silo in surovine.
• Osvetlil je tudi družbena vprašanja, zlasti neenakosti, ki so se prepletale s kolonialno oblastjo, ter spodbudil razpravo o kastni diskriminaciji in sodelovanju različnih skupin v boju za svobodo.
• Mednarodna in domača pozornost, ki jo je pritegnil pohod, je okrepila pritisk na britansko upravo in prispevala k širjenju civilnodružbenega gibanja za neodvisnost.

Vodstvo in zapleti

C. Rajagopalachari (pogosto imenovan Rajaji) je postal prepoznaven kot sposoben organizator in goreč zagovornik Gandijevih načel nenasilja. Njegov aretacija in zapor za pol leta sta postala simbol cene, ki jo so bili voditelji pripravljeni plačati za svobodo. Policijski posegi in masovne aretacije so sicer začasno prekinile javne akcije, a so pogosto privedli do še večjega upora in so-solidarnosti med prebivalci.

Zapustina

Vedaranyam Salt Satyagraha je danes razumljen kot pomemben del širšega gibanja za indijsko neodvisnost. Dogodek je prispeval k organizacijski izkušnji lokalnih aktivistov in okrepil pomen nenasilnega protestiranja kot učinkovitega orodja proti kolonializmu. Spomini na pohode proti solni regulaciji so del lokalne kolektivne zavesti v Tamil Naduju in šire, občasno pa jih obeležujejo tudi pri spominskih prireditvah in izobraževalnih programih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Vedaranyamova solna satjagraha?

V: Kdo je vodil pohod?

V: Koliko prostovoljcev se je udeležilo pohoda?

V: Kje se je pohod začel in končal?

V: S čim so pohodniki kršili zakon o soli?

V: Katera družbena vprašanja so bila izpostavljena med pohodom?

V: Kakšen je bil rezultat pohoda?

Išči po črki