Wannseejeva konferenca (1942): načrt 'končne rešitve' in holokavst
Wannseejeva konferenca 1942: načrt 'končne rešitve' in žrtve holokavsta — zgodovinska analiza dogodka, odgovornost nacističnih voditeljev in pomen spomina.
Konferenca v Wannseeju je bilo zloglasno zasedanje visokih predstavnikov nacistične nemške uprave in različnih državnih služb, ki je potekalo 20. januarja 1942 v berlinskem predmestju Wannsee. Sestanek je sklical in vodil Reinhard Heydrich; kot uradnik, ki je odgovarjal za izvedbo, je bil naveden tudi Adolf Eichmann. Namen sestanka je bila koordinacija in birokratsko usklajevanje izvajanja t. i. "končne rešitve judovskega vprašanja": zbrani predstavniki različnih ministrstev in organov so se seznanili z načrtom in so bili pričakovano pozvani k sodelovanju. Konferenca ni bila točka, kjer so se procesi zločina začeli, temveč kraj, kjer so se vodstvene institucije dogovorile o skupnem, centraliziranem načinu izvedbe politik, ki so že potekale.
Kaj je bilo dogovorjeno
Heydrich je na sestanku predstavila načrt za prisilna preselitev judovskega prebivalstva iz Evrope in celo iz francoske severne Afrike (Maroko, Alžirija in Tunizija) na območja v vzhodni Evropi, ki jih je zasedla Nemčija. Po načrtu naj bi bili sposobni za delo sprva uporabljeni kot prisilna delovna sila pri velikih infrastrukturnih projektih; mnogo jih je pričakovalo trdo delo v nečloveških pogojih do smrti. Tisti, ki naj bi po zaključku izrabe dela preživeli ali pa niso bili sposobni za delo, bi bili označeni za "poseben tretma" — eufemizem za sistematično likvidacijo.
Kontekst in dejanski potek
Načrt, kot je bil predstavljen na konferenci, je temeljil na predpostavki nadaljnje nemške okupacije velikih delov poljskih in sovjetskih ozemelj. V resnici se je vojna in vojaški položaj spreminjal, a temeljni pojav je bil enak: množično iztrebljanje judovskega prebivalstva. Pred in po Wannseeju so že delovale enote kot so Einsatzgruppen, množična streljanja pa so spremljali tudi sistematični transporti v koncentracijska in uničevalna taborišča. Večina Judov v Evropi, ki jo je zasedla Nemčija, je bila poslana v koncentracijska taborišča ali taborišča smrti (primeri so Auschwitz-Birkenau, Treblinka, Belzec, Sobibor, Chelmno, Majdanek) ali pa so bili ubiti tam, kjer so živeli. Skupno število žrtev judovske skupnosti med holokavstom znaša približno šest milijonov.
Pomen zapisnika in nasledki
O zapisniku sestanka, znanem kot Wannseeprotokoll, je veliko sodobnih virov; iz njega izhaja pomembno dokumentirano pričevanje o načinu, kako je bila genocidna politika sistematično organizirana na najvišjih ravneh države. Konferenca je simbol birokratske narave genocida: ne gre le za dejanja posameznih storilcev, temveč za vključevanje vladnih oddelkov, pravnih, upravnih in logističnih mehanizmov.
Spomin in poučevanje
Po vojni je dokumentacija sestanka ter drugi dokazi igrala pomembno vlogo pri razsodiščih in zgodovinskem razumevanju holokavsta. Zaradi prizadevanj zgodovinarja Josepha Wulfa in drugih je hiša v Wannseeju, kjer je potekala konferenca, danes spremenjena v spominsko mesto in izobraževalni center, posvečen razlagi dogodka in širšemu spoznavanju holokavsta ter njegovega pomena za zgodovino in etiko sodobne Evrope.
Opomba: Konferenca v Wannseeju ni bila trenutek, ko se je genocid začel, temveč trenutek, ko je bil eden od vidikov njegove organizacije formalno usklajen med več državnih institucijami. Razumevanje Wannseeja pomaga pojasniti, kako so bile v genocidu uporabljene birokracija, zakonodaja, logistika in sodelovanje različnih organov države.
Hiša na naslovu 56-58 Am Grossen Wannsee, v kateri je potekala konferenca v Wannseeju. Zdaj je v njej spominsko obeležje in muzej
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila konferenca v Wannseeju?
O: Konferenca v Wannseeju je bilo srečanje visokih članov nacistične nemške vlade, ki je potekalo 20. januarja 1942 v berlinskem predmestju Wannsee.
V: Kakšen je bil namen konference v Wannseeju?
O: Namen konference v Wannseeju je bil sporočiti vodjem vladnih služb, ki so se ukvarjale z Judi, da je bil Adolf Eichmann zadolžen za "končno rešitev judovskega vprašanja", in od njih se je pričakovalo, da bodo načrt v celoti podprli.
V: Kdo je predstavil načrt za odstranitev judovskega prebivalstva v Evropi in francoski severni Afriki?
O: Heydrich je predstavil načrt za odstranitev judovskega prebivalstva Evrope in francoske severne Afrike.
V: Kakšen je bil načrt, ki ga je predstavil Heydrich?
O: Heydrich je predstavil načrt za odstranitev judovskega prebivalstva iz Evrope in francoske severne Afrike na območja v vzhodni Evropi, ki jih je zasedla Nemčija. Tiste, ki bi bili sposobni, bi zaposlili pri gradnji cest. Pričakovati je bilo, da bodo delali do smrti.
V: Ali je bil načrt, ki ga je predstavil Heydrich, kdaj izveden?
O: Ne, načrt, ki ga je predstavil Heydrich, ni bil nikoli izveden, kot je bilo načrtovano, saj je temeljil na nadaljevanju nemške okupacije poljskih in sovjetskih dežel.
V: Kaj se je zgodilo z večino Judov v Evropi, ki jo je zasedla Nemčija?
O: Večino Judov v Nemčiji okupirani Evropi so poslali v koncentracijska taborišča ali taborišča smrti ali pa so jih ubili tam, kjer so živeli, ko je sovjetska vojska postopoma umikala nemške linije.
V: Za kaj se zdaj uporablja hiša Wannsee?
O: Hiša Wannsee, v kateri je potekala konferenca, je po zaslugi zgodovinarja Josepha Wulfa zdaj spomenik holokavsta.
Iskati