Venda (Tshivenda): Bantujski jezik Južne Afrike — govorniki in značilnosti

Venda, imenovana tudi Tshivenḓa ali Luvenḓa, je bantujski jezik in uradni jezik Južne Afrike. Večina govorcev vendskega jezika živi v Južni Afriki, nekaj pa jih živi tudi v Zimbabveju. Vendaški jezik je zelo podoben jeziku kalanga, ki se govori v Bocvani in Zimbabveju. V času apartheida v Južni Afriki so govorci jezika Venda živeli v bantustanu Venda.

Venda je jezik v bantujski veji nigersko-kongoške jezikovne družine. Je del širše skupine jezikov, ki so si sorodni po strukturi (npr. sistem imenovalnih razredov) in izgovorjavi, a ima tudi svoje značilnosti, besedišče in lokalne narečne razlike.

Vendo govori približno 666.000 ljudi v severnem delu južnoafriške province Limpopo. Ta jezik govori tudi približno 84.000 ljudi v Zimbabveju. Skupaj torej govori Vendščino približno 750.000 ljudi, kar jo uvršča med pomembnejše lokalne jezike Južne Afrike.

Značilnosti jezika

Venda ima značilnosti, značilne za bantujske jezike:

• Imenovalni razredi: samostalniki imajo predpone, ki določajo soglasje z glagoli in pridevniki.
• Besedni red: osnovni vrstni red v povedi je največkrat SVO (spojnik-subjekt-objekt).
• Tonalnost: Venda je tonski jezik — ton lahko spreminja pomen besed ali oblikuje slovnične razlike.
• Zvokovni sistem: vsebuje širok nabor soglasnikov in prenasaliziranih oblik, v pisavi pa so za nekatere zvoke uporabljene posebne črke/diakritiki (npr. ḓ, ḽ, ṱ, ṅ).
• Fleksija in tvorba besed: je aglutinativna — pomen je pogosto izražen z dodajanjem predpon in pripon.

Pisava in standardizacija

Tshivenḓa se zapisuje z latinsko abecedo, dopolnjeno z nekaterimi diakritičnimi znaki za posebne soglasnike. Pisna standardizacija se je oblikovala v 19. in 20. stoletju, ko so jeziku prevode verskih knjig in izobraževalne gradivo uvajali misijonarji in kasneje lokalne izobraževalne ustanove. Danes se Venda uporablja v osnovnem izobraževanju v območjih, kjer prevladujejo njeni govorniki, ter v lokalnih medijih.

Zgodovina in pravni položaj

Jezik ima dolgo ustno tradicijo, bogato z ljudskimi pripovedmi, pesništvom in običaji. V času apartheidne politike je bil ustanovljen tudi bantustan Venda, kar je imelo močan vpliv na politično in kulturno identiteto govorcev. Po koncu apartheida je Venda uvrščena med uradne jezike Južne Afrike (od leta 1994), kar ji daje pravni položaj v upravi, izobraževanju in medijih na lokalni ravni.

Kulturni pomen in mediji

Venda igra pomembno vlogo v kulturnem življenju skupnosti: jezik se uporablja v tradicionalnih obredih, glasbi, plesu in ustnih pripovedih. V regiji Limpopo so lokalne radijske postaje, šolski učbeniki in nekatera tiskana gradiva v tshivenḓa, prav tako pa obstajajo prizadevanja za širjenje literature in ohranjanje jezika v digitalnem prostoru. Jezik je tudi predmet raziskav in dokumentacije, saj ohranjanje manjšinskih jezikov prispeva k ohranitvi kulturne raznolikosti.

Razmerje z drugimi jeziki

Venda je sorodna jezikom v regiji, kot je kalanga, in je v stikih z jeziki, kot so Tsonga, Shona ter južnoafriški večji jeziki (npr. Sotho, Afrikaans, angleščina). Take jezikovne stike opazimo v posojanju besedišča in medsebojnem vplivanju v mejnih območjih.

Stanje in izzivi: Čeprav Venda še vedno govori veliko število ljudi in ima uradni status, se sooča z izzivi, kot so prisotnost širših jezikov (angleščina, afrikaans) v višjih stopnjah izobraževanja, urbanizacija in mladinska jezikovna raba. Zato potekajo različne pobude za promocijo jezika v šolah, medijih in kulturnih programih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je venda?

V: Kje živi večina govorcev vendskega jezika?

V: Ali je venda podobna drugim jezikom?

V: Kateri je bil bantustan vendaškega jezika?

V: V katero jezikovno družino spada Venda?

V: Koliko ljudi v Južni Afriki govori vendski jezik?

V: Ali se venda govori v Zimbabveju?

Išči po črki