White Christmas je ameriški glasbeni film iz leta 1954 z Bingom Crosbyjem, Dannyjem Kayejem, Rosemary Clooney in Vero Ellen v glavnih vlogah. Film je režiral Michael Curtiz. Posnet je bil v tehniki VistaVision in barvnem postopku Technicolor ter vsebuje pesmi Irvinga Berlina, vključno z naslovno pesmijo "White Christmas". Gre za novo filmsko izvedbo te pesmi; Bing Crosby jo je prvič predstavil v filmu Holiday Inn iz leta 1942.
Zgodba
Film pripoveduje o dveh pevskih in plesnih partnerjih, ki ustvarita uspešen estradni par. Po uspešnem nastopu se zaplet srečanja z dvema sestrama, s katerima se povežeta tako v poslu kot zasebno. Kmalu izvejo, da je nekdanji poveljnik enote, ki sta mu služila med vojno, v finančnih težavah in mu grozi zaprtje gostišča v Vermontu. Skupaj s prijatelji pripravijo glasbeno predstavo z enim samega ciljem — rešiti gostišče in obuditi praznično vzdušje. Film vsebuje elemente komedije, romantične zgodbe in veličastnih glasbenih točk, ki poudarjajo božično tematiko.
Igralska zasedba in liki
V glavnih vlogah nastopajo Bing Crosby in Danny Kaye kot partnerski zabavljača ter Rosemary Clooney in Vera Ellen kot sestri, s katerima se povežeta. V filmu so tudi znani igralci v stranskih vlogah, ki prispevajo k humorju in čustveni plati zgodbe. Režija Michaela Curtiza spodbuja klasično hollywoodsko pripoved z bogatimi glasbenimi vložki.
Pesmi in glasba
Glasbo in pesmi je prispeval Irving Berlin. Poleg naslovne pesmi "White Christmas" film vključuje več drugih njegovih skladb oziroma priredb, ki so prilagojene plesnim številkam in vokalnim nastopom igralcev. Naslovna skladba je zaradi svoje čustvene preprostosti in nostalgične note bolj kot film sama postala stalnica božične sezone po vsem svetu.
Produkcija in tehnika
Film je produciralo in distribuiralo podjetje Paramount Pictures. Posnet je bil z ročnim in tehnično zahtevnim postopkom VistaVision, širokozaslonsko metodo, ki jo je razvil Paramount. Pri VistaVision je slika zajeta s horizontalnim prehodom 35‑mm filma, kar omogoči dvakrat ali večjo izkoriščeno površino negativne emulzije v primerjavi s standardnim vertikalnim 35‑mm posnetkom tistega časa. Rezultat so bolj detajlne, ostri negativi, iz katerih se nato izdelajo standardne 35‑mm kopije za predvajanje v kinematografih. Film je bil barvan v postopku Technicolor, kar mu daje bogate in nasičene barve značilne za glasbene filme petdesetih let.
Sprejem, vpliv in dediščina
Ob izidu je White Christmas doživela komercialni uspeh in hitro postala priljubljena božična filmska klasika. Njena tematika, nostalgične in lahkotne glasbene številke ter prepoznavna naslovna pesem so poskrbele, da film vsako leto znova najde pot do televizijskih sporedov, ponatisov in domačih izdaj na video nosilcih. Sčasoma je postal del božične pop kulture in eden izmed najbolj prepoznavnih prazničnih glasbenih filmov ameriškega studijskega obdobja.
V slovenščini se naslov pogosto prevaja kot "Bel božič", vendar se film v številnih prenosih ohranja pod izvirnim angleškim naslovom White Christmas, saj je naslovna pesem takoj prepoznavna tudi brez prevoda.



