Državljanska vojna v Jemnu (2015–danes): vzroki, akterji, posledice

Analiza državljanske vojne v Jemnu (2015–danes): vzroki, glavni akterji, humanitarne posledice, vpletenost regijskih sil in globalne implikacije.

Državljanska vojna v Jemnu je večplastni, dolgotrajen konflikt, ki se je od leta 2015 prelevil v humanitarno katastrofo in regionalni spopad s posledicami za celotno regijo. Sprva je šlo za spopad med jemensko vlado, ki jo je po arabskem pomladi vodil Abdrabbuh Mansur Hadi, in oboroženim gibanjem Hutijev (Ansar Allah), ki je nadzorovalo prestolnico Sanaʽa. Spopad je hitro postal zapleten z vključitvijo številnih notranjih in zunanjih akterjev, ter z naraščanjem civilnih žrtev, prisilnih selitev in gospodarskega zloma.

Vzroki konflikta

• Politična kriza po arabskem pomladi: odstop prejšnjega predsednika Saveha in prehodna vlada nista zagotovila stabilnosti in poenotenja državnih institucij.
• Dolgoročne notranje razlike: etnične, verske in regionalne napetosti (sever–jug, s poudarkom na nezadovoljstvu na jugu) ter rivalstvo med vplivnimi politiki, vključno s Salehom in Hadijem.
• Regionalno tekmovanje: spopad je postal sredstvo za širše tekmovanje med Savdsko Arabijo in Iranom za vpliv v regiji, kar je konflikt militariziralo in poglobilo.
• Varnostni vakuum in pojav skrajnih grup: prisotnost skupin, kot sta Al Kaida na Arabskem polotoku (AQAP) in Islamska država, ki so izkoristile razpad državnih struktur.

Glavni akterji

• Hutiji (Ansar Allah): večinsko iz severnega Jemna, nadzorujejo Sano in velika ozemlja na severu. Zanje mednarodni opazovalci pogosto omenjajo iransko politično in vojaško podporo, čeprav je obseg sporne.
• Vlada Abdrabbuh Mansur Hadija: legitimna mednarodno priznana vlada, ki je zaradi napredovanja Hutijev razporedila sedež v Adnu in drugih južnih mestih.
• Saudi-led koalicija: pod vodstvom Savdske Arabije, s podporo različnih regionalnih partnerjev in zaveznic, ki je marca 2015 začela zračno kampanjo, da bi ponovno vzpostavila nadzor Hadijeve vlade.
• Južna gibanja in STC: Južna prehodna skupščina (STC), ki si prizadeva za avtonomijo/odcep juga, včasih nasprotuje hadijevi vladi in ima podporo nekaterih članic koalicije, zlasti ZAE.
• Skrajne skupine: AQAP in Islamska država v Iraku in Levantu sta izkoristili kaos in nadzorujeta ali posegata v različne dele države.
• Vpliv velike sil: Združene države, Združeno kraljestvo in druge države so nudile obveščevalno, logistično in včasih materialno podporo koaliciji; obtožbe o sodelovanju pri zračnih udarih in dobavi orožja so predmet mednarodne kritike in političnih razprav.

Ključni dogodki (pregled)

• 2014–marec 2015: Hutiji zasedejo Sano; napetosti preidejo v oboročene spopade.
• 21.–25. marec 2015: Hutiji razglasijo splošno mobilizacijo, sile zvestobe Salehu se povežejo z njimi; Hadi pobegne iz države; Savdska Arabija in koalicija začnejo zračne napade z namenom ponovne vzpostavitve hadijeve vlade.
• 2016–2018: intenzivni spopadi, blokade pristanišč in kopenskih poti, velika humanitarna kriza z izbruhi bolezni, vključno z epidemijo kolere.
• 2018: Sporazum iz Stockholma (decembra 2018) je skušal vzpostaviti premirje okoli pristanišča Hodeida in olajšati humanitarni dostop, a izvajanje je bilo nepopolno.
• 2019: notranji spopadi v Adenu med hadijevimi silami in STC; poskusi političnih rešitev (Riyadh Agreement) so zašli v delno izvajanje.
• 2021: spremembe v zunanjepolitičnih pristopih nekaterih zahodnih držav, z namenom zmanjšanja podpore za ofenzivne operacije (politične odločitve in omejitve so se spreminjale).
• 2022: ZN posredništvo privede do začasnega premirja in začasnega izboljšanja humanitarnega dostopa ter izmenjave ujetnikov; premirje je bilo občasno podaljšano, vendar ni privedlo do trajne politične rešitve.
• oktober 2023–2024: konflikt se je dodatno široko vplival na pomorsko varnost v rdečem morju; Hutiji so izvedli napade na komercialne ladje in zavezniške sile so izvajale ciljne udare proti Houthiskim objektom, kar je povzročilo novo stopnjo regionalne eskalacije.

Humanitarne posledice

• Človekove žrtve: po ocenah mednarodnih organizacij so žrtve konfliktov vključevale velike civilne izgube; med letom 2015 in poznejšimi leti so različne ocene navajale več tisoč do deset tisoč ubitih, pri čemer so bile civilne žrtve pomemben delež.
• Hudo pomanjkanje hrane: milijoni ljudi so odvisni od humanitarne pomoči, ogromno jih je bilo ogroženih ali že dosegalo raven hude negotovitosti glede hrane; Združeni narodi so večkrat opozorili na tveganje za masovno lakoto.
• Zdravstvena kriza: sistem zdravstvenih storitev je praktično propadel na velikih območjih; izbruhi nalezljivih bolezni (npr. kolera) in pomanjkanje zdravstvene oskrbe sta povzročila visok nepotreben umrljivostni pritisk.
• Preseljevanje: milijoni notranje razseljenih oseb (IDP) in begunci v bližnje države; domača infrastruktura (šole, bolnišnice, vodovod) je močno poškodovana.
• Gospodarski zlom: razpad javnih storitev, propad valute in zmanjšane javne prihodke so preprečili osnovno delovanje države in otežili obnovo.

Mednarodno pravo, obtožbe in odzivi

Konflikt je bil deležen obtožb o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava s strani vseh bojujočih strani: napačni zračni udari in napadi na civilno infrastrukturo, uporabe blokad, ki omejujejo dovod humanitarne pomoči, ter izvensodne poboje in mučenja. Mednarodna skupnost in nevladne organizacije so večkrat pozivale k zaščiti civilistov, odpravi blokad in neomejenemu dostopu humanitarne pomoči. V nekaterih državah so informacije o sodelovanju pri zračnih napadih in prodaji orožja sprožile politične razprave in poskuse zakonodajnih omejitev podpore vpletenim stranem (npr. rezolucije v kongresih / senatih).

Poskusi reševanja in trenutni izzivi

• Diplomatska prizadevanja: ZN je večkrat posredoval pri pogajanjih (pogajanja v Kuvajtu, sporazum iz Stockholma, poskusi v Riadhu in drugih prestolnicah). Kljub temu so bile mirovne pobude večinoma samo delno uspešne zaradi kompleksnosti notranjih delitev in zunanjih interesov.
• Vloga regionalnih sil: trajno politično rešitev otežujeta rivalstva med Savdsko Arabijo in Iranom ter različni strateški interesi zunanjih akterjev.
• Potrebno celovito reševanje: za trajnejši mir je potrebno kombinirano reševanje varnostnih vprašanj, politične vključitve različnih skupin (vključno z južnim gibanjem), odprava blokad, varnostne garancije za civiliste in obsežna humanitarna ter razvojna pomoč.

Zaključek in perspektive

Konflikt v Jemnu ni zgolj notranja državljanska vojna, temveč segajoč in zapleten spopad z močnimi regionalnimi posledicami in globokimi humanitarnimi stroški. Rešitev zahteva usklajeno mednarodno in regionalno prizadevanje, ki bo v ospredje postavilo zaščito civilistov, odpravo humanitarnih blokad in vključitev vseh relevantnih notranjih akterjev v politični proces. Brez takih korakov bo prizadetost civilnega prebivalstva, razpad infrastrukture in tveganje za nadaljnjo širitev nestabilnosti v regiji ostajalo visoko.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je jemenska državljanska vojna?

V: Kdaj se je začela jemenska državljanska vojna?

V: Kdo sta dve glavni frakciji, vpleteni v vojno?

V: Ali so v ta spopad vpletene še kakšne druge strani?

V: Kakšna je vloga Abdrabbuha Mansurja Hadija v tej vojni?

V: Kako je ta konflikt vplival na Jemen kot celoto?

Išči po črki