Beta Centauri (β Centauri, β Cen, Agena ali Hadar) je trojni zvezdni sistem v južnem ozvezdju Kentavra.
Zaradi skupne navidezne vizualne magnitude 0,61 je druga najsvetlejša zvezda v Kentavru in ena najsvetlejših zvezd na nočnem nebu. Glede na meritve paralakse astrometričnega satelita Hipparcos je razdalja do tega sistema približno 390 ± 20 svetlobnih let (120 ± 6 parsekov).
Beta Centauri je na južni polobli dobro znana. Črta, ki poteka od Alfa Centavrija prek Beta Centavrija, vodi do nekaj stopinj od Gacruxa, zvezde na vrhu Južnega križa. S pomočjo Gacruxa lahko navigator potegne črto z Acruxom na dnu, da bi našel jug.
Zgradba in fizikalne lastnosti
Beta Centauri je vidna kot par svetlih členov (pogosto označenih kot Beta Cen A in Beta Cen B), pri čemer je Beta Cen A sama po sebi tesen spektroskopski dvojni — zato se sistem šteje za trojnega. Vsi vidni člani so vroče, modre zvezde spektralnega tipa B, kar pomeni, da so masivnejši in svetlejši od Sonca ter da izžarevajo večino svoje svetlobe v modrem in ultravijoličnem delu spektra. Takšne zvezde imajo kratko življenjsko dobo v astronomskem merilu in se pogosto končajo kot supernove.
Skupna navidezna magnituda 0,61 prinese tudi skupno absolutno magnitudo reda velikosti približno -4,8, kar kaže na visoko skupno izsevano svetilnost. Meritve paralakse in spektroskopske opazovanja so pokazala spremembe v radialni hitrosti glavnega člena, kar potrjuje njegovo dvojnoprtno naravo.
Spremenljivost in pomen za astronomijo
Del sistema je tudi spremenljiv; ena od komponent kaže lastnosti pulzirajoče spremenljivke tipa Beta Cephei, kar daje astronomom vpogled v notranje strukture masivnih zvezd skozi seizmološke metode (asteroseizmologijo). Zaradi svoje svetlosti in relativne bližine je Beta Centauri pogosta tarča spektroskopskih in interferometričnih študij, ki raziskujejo masne zvezde, zvezdno binarnost in zgodnje faze zvezdne evolucije.
Imena, videnje in kulturni pomen
Tradicionalni imenoma Agena in Hadar se viri pojavljata v sodobni literaturi in katalogih; zvezda je dobro poznana opazovalcem na južni polobli. Zaradi položaja v ozvezdju Kentavra in bližine Alfa Centavrija se pogosto uporablja za orientacijo na nočnem nebu — zlasti v navigaciji in pri določanju smeri proti jugu, kot je opisano zgoraj v odnosu do Južnega križa.
Opazovanje: Beta Centauri je vidna predvsem z južnih in zmernih zemljepisnih širin južne poloble; zmeren del severne poloble jo lahko vidi nizko nad južnim obzorjem v jasnih nočeh. Zaradi visoke svetlosti jo je mogoče prepoznati tudi z očesom brez daljnogleda, medtem ko razločevanje posameznih članov zahteva boljše instrumente ali interferometrijo.
Beta Centauri ostaja pomemben predmet študij zaradi svoje masivnosti, dvojne in trojne dinamike ter vloge kot referenčna točka v navigaciji in vizualnem opazovanju južnega neba.
