Zürich S-Bahn (nemško S-Bahn Zürich) je sistem primestne železnice, ki povezuje mesto Zürich z njegovim metropolitanskim območjem. Sistem je začel delovati leta 1990 kot del organiziranega sistema javnega prevoza znotraj kantona Zürich in je bil eden prvih tovrstnih primerov v Švici. Namen S‑Bahn je omogočiti gosto, zanesljivo in usklajeno železniško povezljivost med mestnim jedrom in okoliškimi občinami, hkrati pa omogočiti enostavne prestope na druge oblike javnega prometa.
Omrežje in linije
Do sredine leta 2008 je omrežje obsegalo približno 380 kilometrov železniških prog, 171 postaj in 28 prog. Omrežje je razvejeno in vključuje tako mestne kot primestne smeri, ki povezujejo Zürich z obsežnim predmestnim območjem, vključno z večjim številom predalpskih in podeželskih povezav. Večina prog poteka po dvotirnih koridorjih z električno vleko.
Operativne podrobnosti in vozni red
Običajna osnovna frekvenca na mnogih linijah je 2 vlaka na uro, pri čemer so najbolj obremenjene relacije organizirane z gostejšim prometom. Železniški promet je usklajen v vozne rede (taktni promet), kar strankam omogoča redne in predvidljive povezave skozi ves dan. Operacijo deloma izvajajo Schweizerische Bundesbahnen (SBB) v sodelovanju z lokalnimi prevozniki in pod okriljem koordinatorja tarifnega območja.
Nočne storitve
Od leta 2002 so na voljo tudi nočne linije med vikendi: obstaja okoli 7 nočnih linij, ki vozijo v nočeh z petka na soboto in z sobote na nedeljo. Običajno imajo nočne linije frekvenco 1 vlak na uro, pri nekaterih pa je pogostost 1 vlak vsaki 2 uri. Poleg nočnih vlakov deluje tudi nekaj nočnih avtobusnih linij, ki pokrivajo območja z manj železniškega prometa. Za uporabo določenih nočnih linij je običajno potrebno kupiti dodatno vozovnico ali doplačilo poleg običajne vozovnice.
Statistika in uporaba
Sistem vsakodnevno uporablja veliko število potnikov — leta 2007 je bilo v povprečju približno 355.653 potnikov na dan. Letno omrežje zabeleži okoli 75–80 milijonov potovanj. Po ocenah uporablja približno 70 % prebivalcev območja, ki je pokrito z omrežjem, kar kaže na visoko stopnjo integracije S‑Bahn v vsakdanjo mobilnost regije.
Vozni park in infrastruktura
Za promet se uporabljajo sodobni električni potniški vlaki, vključno z enotami z več nadstropji za večjo kapaciteto in enodelnimi električnimi enotami za hitrejše lokalne povezave. Infrastruktura vključuje prenovljene postaje, perone, prometne centre in signalizacijo, ki zagotavlja varno in učinkovito delovanje omrežja.
Prihodnji razvoj in izboljšave
V Zürichu je bil na glavni postaji zgrajen nov predor (znan tudi kot Weinberg Tunnel), ki omogoča neposredno povezavo z glavne postaje Zürich do Oerlikona in letališča brez prestopanja, kar je bistveno izboljšalo pretočnost in čas potovanja. V prihodnosti se načrtuje postopna uvedba 4 vlakov na uro na večini prog ter razširitev stalne ponudbe na 4 vlake na uro med Zürichom in Winterthurjem, ne le v času prometne konice. Cilj teh ukrepov je povečati kapaciteto, zmanjšati gnečo v prometnih konicah in izboljšati povezljivost regije.
Omrežje S‑Bahn je tesno integrirano v širši sistem javnega prevoza (tarifna območja in povezave z avtobusom, tramvajem in letališčem), kar omogoča enotne vozovnice in enostavne prestope. Nadaljnje investicije in optimizacije voznih redov so ključne za vzdrževanje visoke ravni storitev v hitro rastočem mestnem območju Züricha.
