Na predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike leta 2000 sta se pomerila demokratski kandidat Al Gore, takratni podpredsednik, in republikanski kandidat George W. Bush, takratni guverner Teksasa in sin nekdanjega predsednika Georgea H. W. Busha. Volitve so postale ena najbolj spornih in tesnih v sodobni ameriški zgodovini, predvsem zaradi izida v zvezni državi Floridi.

Predvolilno ozadje in kandidata

Sedanji demokratski predsednik Bill Clinton ni bil upravičen do tretjega mandata, zato si je podpredsednik Gore zagotovil demokratsko nominacijo. Bush je veljal za zgodnjega favorita za republikansko nominacijo in si je kljub sporni primarni bitki s senatorjem Johnom McCainom in drugimi kandidati do super torka zagotovil nominacijo. Kandidirali so tudi številni kandidati tretjih strank, med katerimi je bil najvidnejši Ralph Nader. Bush je za svojega protikandidata izbral nekdanjega obrambnega ministra Dicka Cheneyja, Gore pa senatorja Joeja Liebermana.

Oba kandidata sta se osredotočila predvsem na domača vprašanja, kot so proračun, davčne olajšave in reforme zveznih programov socialnega zavarovanja, čeprav nista zanemarila zunanje politike. Clinton in Gore nista pogosto vodila skupne kampanje, kar je bila premišljena odločitev, ki je bila posledica škandala Lewinsky dve leti prej.

Spor na Floridi in ponovno štetje

Na dan volitev, 7. novembra 2000, so televizijske mreže sprva napačno ali netočno poročale o izidu v Floridi, kar je dodatno zmedlo javnost. Po začetnih klicih in preklicih je bil izid izjemno tesen: večinska razlika na Floridi je bila na koncu izredno majhna – certificiran zaključni rezultat je pokazal razliko okoli 537 glasov. Ta minimalna razlika je sprožila zahteve za ponovno štetje v več okrožjih in številne sodne spore.

Pri ponovnem štetju so se pojavili praktični in tehnični problemi: vprašljivi so bili odstotki neveljavnih glasovnic zaradi težav s sistemom punch-card (znano kot "hanging chads" in "dimpled chads") ter zmeda okoli nekaterih oblik glasovnic, predvsem t. i. "butterfly ballot" v okrožju Palm Beach. Poleg tega so bile sporne različne metode ročnega štetja, standardi za vključitev dvoumnih glasov in časovne omejitve po zveznem in državnem pravu.

V politiki je pomembno vlogo odigrala tudi floridaška sekretarka za države zadeve Katherine Harris, ki je kot državni uradnik odgovorna za certificiranje rezultatov vodila postopek odločanja o veljavnosti glasov in rokih. Gore je po začetni napačni predaji rezultatov najprej javno priznal poraz, nato pa umaknil priznanje, ko se je izkazalo, da je izid v Floridi še odprt.

Odločitev Vrhovnega sodišča (Bush v. Gore)

Razprave o tem, kako in kdaj naj poteka ponovno štetje, so privedle do več sodnih postopkov. Zadeva je prišla do Vrhovnega sodišča ZDA pod imenom Bush proti Goru. Končna odločitev Vrhovnega sodišča, objavljena 12. decembra 2000, je prekinila določena ponovno štetja glasov na Floridi in s tem onemogočila nadaljnje ročno štetje, ki bi lahko spremenilo izid v tej zvezni državi. S tem je bilo praktično določeno, da bodo volilni glasovi na Floridi dodeljeni Georgeu W. Bushu, ki je s tem dosegel potrebno število elektorskih glasov za zmago (končni elektorski rezultat: Bush 271 – Gore 266).

Po tej odločitvi je Al Gore 13. decembra 2000 formalno priznal poraz. George W. Bush je bil nato inauguriran za 43. predsednika ZDA 20. januarja 2001. Pomembno je poudariti, da je Al Gore na nacionalni ravni prejel več volivskih glasov (popular vote) kot Bush — razliko v glasovih pogosto navajajo kot nekaj več kot pol milijona glasov, kar je pripeljalo do dolgotrajne razprave o razmerju med sistemom volilnega zbora in splošnim volilnim izidom.

Posledice in pomen

  • Primer je sprožil široko razpravo o varnosti in zanesljivosti volilnih sistemov v ZDA ter o vplivu oblik glasovnic in tehnologije na rezultate.
  • V odziv na težave pri volitvah 2000 je Kongres sprejel zakonodajo, kot je Help America Vote Act (HAVA) iz leta 2002, z namenom modernizacije volilne tehnologije, izboljšanja evidence volivcev in uvedbe standardov za ročno štetje ter uporabe rezervnih in preveritvenih postopkov.
  • Odločitev Vrhovnega sodišča je ostala predmet dolgotrajnih debat o njenem pravnem utemeljenju, politični nepristranskosti in vplivu na percepcijo legitimnosti volitev. Zadeva je privedla do več študij, reform in trajnega zanimanja javnosti za vprašanja volilne pravičnosti in transparentnosti.

Volitve leta 2000 so tako pomemben primer sodobne ameriške politične zgodovine, saj ilustrirajo, kako majhne razlike v številu glasov in pravne procedure lahko odločilno vplivajo na izid predsedniških volitev in zakonodajne ter politične spremembe v naslednjih letih.