Black metal: zgodovina, značilnosti in kontroverze ekstremnega metala
Black metal je ekstremni slog heavy metala, ki se je začel razvijati v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Besedila in estetika so pogosto usmerjena proti krščanstvu in institucionalnim religijam; v nekaterih primerih prevladujejo teme satanizma, poganstva, narave, nihilizma, mitologije in antikulture. Različne blackmetalske skupine imajo v svojih besedilih in celo videzu različen odnos do satanizma — od simbolične provokacije do resničnega verskega prepričanja. Besedila lahko vključujejo tudi teme, kot je poganstvo. Večina blackmetalskih vokalistov je moških, čeprav obstaja nekaj pomembnih izjem, na primer Cadaveria, Astarte in Lucifugum.
Zgodovina in valovi
Black metal se pogosto deli na dva glavna vala. Prvi val se je pojavil v zgodnjih osemdesetih z založniško in glasbeno aktivnostjo skupin, kot so Venom, Bathory, Hellhammer, Celtic Frost in Mercyful Fate. Prva albuma skupine Venom, Welcome to Hell in Black Metal, običajno veljata za pionirska in sta pomembno vplivala na razvoj stila.
Drugi val black metala, ki je najbolj znan in vpliven, se je začel v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zlasti na Norveškem. Ta val vključuje skupine, kot so Darkthrone, Enslaved, Burzum, Satyricon, Mayhem, Gorgoroth, Immortal in Emperor. Norveška scena je oblikovala številne estetske in glasbene standarde black metala ter pripomogla k njegovi mednarodni prepoznavnosti.
Značilnosti glasbe
- Instrumentacija in tehnike: hitri riffi z uporabo tremolo pickinga, minimalistične in repetitivne strukture, pogosto poudarek na atmosferi pred tehnično virtuoznostjo.
- Ritem: intenzivna uporaba blast beatov in hitro igranih bobnov.
- Vokal: rezki, kriki in vpitje (shrieked vocals) namesto čistega petja.
- Produkcija: pogosto namerno surova, lo-fi produkcija, ki ustvarja hladno, oddaljeno in surovo zvočno podobo; kasnejše podzvrsti so vključevale bolj polirano produkcijo ali atmosferične zvočne plasti.
- Melodika in harmonija: uporaba molskih lestvic, disonanc, atmosferskih tipk in ponekod simfoničnih elementov (v symphonic black metalu).
- Vizualni elementi: značilen videz vključuje corpse paint (bela in črna ličila), temne kostume, simboliko in nečitljive logotipe.
Podzvrsti in razvoj
Iz izvirnega black metala so se razvile številne podzvrsti, med katerimi so med drugim:
- Symphonic black metal — kombinacija z orkestralnimi/klaviaturnimi aranžmaji.
- Atmospheric/ambient black metal — poudarek na širjenju zvočnih ambientov in dolgih kompozicijah.
- Blackgaze/experimental — meje s shoegazeom in eksperimentalno muziko.
- Folk/pagan black metal — vključevanje ljudskih motivov in tem iz mitologij ter narodne zgodovine.
- DSBM (Depressive Suicidal Black Metal) — temne, introspektivne teme in počasnejši, melanholični pristop.
- Blackened death metal — fuzija z elementi death metala.
Estetika in scena
Black metal je močno povezan z DIY kulturo, neodvisnimi založbami, fanzini in podtalnimi koncerti. Scene so se razvijale regionalno: poleg Norveške so pomembne tudi Švedska, Finska, Velika Britanija, Francija, Poljska, Severna Amerika in druge države. Estetika vključuje uporabo psevdonimov, teatralne odrske nastope in simboliko, ki naj bi poudarjala provokacijo in odmaknjenost od mainstreama.
Kontroverze in etični pomen
Black metal je eden najbolj kontroverznih glasbenih žanrov. Skoraj nemudoma po vzponu drugega vala v zgodnjih 1990-ih so se pojavili resni konflikti in kazniva dejanja, zlasti na Norveškem. Nekateri člani scene so bili povezani z vandalizmom, požigi cerkva in fizičnim nasiljem. V zgodnjih devetdesetih so nekateri blackmetalski glasbeniki na Norveškem požigali stare cerkve, kar je povzročilo velik medijski odmev in pravne posledice.
Varg Vikernes, ki je bil obsojen zaradi požiganja cerkva, je bil prav tako obsojen za umor Øysteina "Euronymousa" Aarsetha — ta primer je še dodatno zaznamoval percepcijo scene v javnosti.
Poleg kriminalnih dejanj so povzročili razprave tudi politični in ideološki premiki v neki delih scene. Tako imenovani NSBM (National Socialist Black Metal) zagovarja skrajno desničarske, rasistične in neonacistične ideje; ta podtok je močno obsojan znotraj širše metal skupnosti in javnosti, hkrati pa je tudi razcepljen pri oboževalcih in glasbenikih.
Vpliv, kritika in sodobnost
Black metal je kljub ali prav zaradi svoje provokativnosti močno vplival na širšo ekstremno glasbo, umetnost in popularno kulturo. Njegov izrazit estetski jezik je vplival na filme, moda in vizualno umetnost. Znotraj scene se je skozi leta pojavilo tudi gibanje, ki se distancira od preteklih kriminalnih dejanj in ekstremnih ideologij, ter išče nove glasbene in umetniške poti.
V zadnjih dvajsetih letih je žanr doživel veliko raznolikost: od povratka k surovi, tradicionalni zvočni podobi do eksperimentov z atmosferskimi in elektronskimi elementi. Prav tako se je povečalo število ženskih glasbenic in večja vključenost raznolikih pogledov v sceno.
Zaključek
Black metal ostaja kompleksna in večplastna glasbena oblika — z izrazitimi estetskimi, kulturnimi in ideološkimi platmi. Za mnoge poslušalce je vir umetniške svobode in zvočne intenzivnosti, za druge pa je simbol sporne preteklosti scene. Razumevanje black metala zahteva poznavanje njegove glasbene dediščine, estetskih praks in zgodovinskih dogodkov, hkrati pa tudi kritično presojo etičnih vprašanj, ki so spremljala njegov razvoj.


Križ svetega Petra je pogosta podoba v black metalu.
Podžanri
- Ambientalni black metal (tudi atmosferični black metal) je vrsta black metala, ki za ustvarjanje temačnega vzdušja uporablja sintetizatorje.
- Simfonični black metal je vrsta black metala, ki v glasbi uporablja simfonične elemente.
- Viking metal je vrsta black metala, ki se osredotoča na nordijsko mitologijo namesto na satanizem in okultizem. Skupine v tej podzvrsti pogosto uporabljajo tudi ljudska glasbila. Za nastanek podžanra je običajno zaslužen Bathory s svojim albumom Blood Fire Death.
- Nacionalsocialistični black metal (znan tudi kot nacistični black metal ali NSBM) je naziv, ki se uporablja za black metal skupine, ki v svoji glasbi poudarjajo nacistična prepričanja. Nacistični black metal izvajalci so v manjšini.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je black metal?
O: Black metal je ekstremni slog heavy metala, ki se je začel v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova besedila so pogosto povezana z religijami, kot sta satanizem in poganstvo.
V: Kdo so nekatere pomembne vokalistke v black metalu?
O: Nekatere pomembne vokalistke v black metalu so Cadaveria, Astarte in Lucifugum.
V: Kdaj se je začel prvi val black metala?
O: Prvi val black metala se je začel v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja s skupinami, kot so Venom, Bathory, Hellhammer, Celtic Frost in Mercyful Fate. Prva albuma skupine Venom, Welcome to Hell in Black Metal, se običajno štejeta za prvi blackmetalski plošči.
V: Kdaj se je začel drugi val black metala?
O: Drugi val blackmetala se je začel v zgodnjih devetdesetih letih na Norveškem in vključuje skupine, kot so Darkthrone, Enslaved, Burzum, Satyricon, Mayhem, Gorgoroth, Immortal in Emperor.
V: Kakšne polemike obkrožajo norveški black metal?
O: V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so nekateri glasbeniki na Norveškem požigali stare cerkve, kar je povzročilo veliko polemik v zvezi z norveško black metal glasbo. Nekdo, ki je bil spoznan za krivega požiga cerkva, je bil spoznan za krivega tudi umora Øysteina Aarsetha, glasbenega kolega.
V: Kako sta se imenovala prva dva albuma skupine Venom?
O: Prva dva albuma skupine Venom sta se imenovala Welcome to Hell in Black Metal.