George Balanchine — koreograf, soustanovitelj Newyorškega mestnega baleta
George Balanchine — genialni koreograf in soustanovitelj Newyorškega mestnega baleta; avtor 200+ baletov, prepoznaven po izjemni muzikalnosti in sodelovanju z Igorjem Stravinskim.
George Balanchine (Sankt Peterburg, 22. januar 1904 - New York, 30. april 1983) je bil baletni plesalec in koreograf. Njegov oče je bil Gruzijec, mati pa Rusinja.
Izobrazba in zgodnja kariera
Balanchine se je izučil v carski baletni šoli v Sankt Peterburgu (kasneje znani kot Vaganova akademija), kjer je prejel klasično baletno izobrazbo. Po oktobrski revoluciji in obdobjih političnih pretresov je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja začel delovati kot koreograf in kmalu pritegnil pozornost svetovne plesne javnosti. Leta 1924 ga je v Parizu povabil impresario Sergej Diaghilev v znamenito trup Ballets Russes, kar je pospešilo njegovo mednarodno kariero.
Kreativno obdobje v ZDA in soustanovitev institucij
V Združenih državah Amerike je Balanchine ustvaril osrednji del svojega opusa. Skupaj z mecencem Lincolnom Kirsteinom je leta 1934 soustanovil School of American Ballet, šolo, ki je postala temelj američne baletne šole, in leta 1948 ustanovil Newyorški mestni balet (New York City Ballet). Bil je dolgoletni baletni mojster in umetniški vodja tega ansambla ter ga oblikoval v eno najvplivnejših baletnih hiš 20. stoletja.
Stil in umetniški pristop
Bil je eden najslavnejših koreografov 20. stoletja. Razvil je prepoznaven neoklasičen slog, v katerem je poudarjal glasbenost, čistost giba, hitrost in natančnost ter pogosto opustil tradicionalno pripoved ali bogato scenografijo. Njegove koreografije pogosto dajejo enakovredno vlogo celotnemu ansamblu (corps de ballet) in se osredotočajo na ritem ter strukturo glasbe. Pogosto je uporabljal minimalistične kostume in odrsko postavitev, da bi izpostavil gib in glasbo.
Sodelovanje z Igorjem Stravinskim in pomembna dela
Balanchine je tesno sodeloval z Igorjem Stravinskim; na njegovo glasbo je koreografiral več baletov (pogosto navajajo tudi 39 del). Nekatera izmed njegovih najbolj znanih del so:
- Apollo (1928) — zgodnje mojstrovino, ustvarjeno za Ballets Russes;
- Serenade (1934) — delo, ki je utrdilo njegov položaj v ZDA;
- Concerto Barocco (1941) — primer neoklasičnega baleta z izrazito glasbenim pristopom;
- Symphony in C (1947) in The Four Temperaments (1946) — umetniška dela, ki ponazarjata njegovo sposobnost združevanja klasične tehnike z moderno formo;
- Agon (1957) — eksperimentalno in ritmično zahtevno delo;
- Jewels (1967) — trilogija (Emeralds, Rubies, Diamonds), pogosto označena kot prvi “politično nereferenčni” večdelni balet v sodobnem repertoarju;
- The Nutcracker (produkcija za New York City Ballet, 1954) — Balanchinova različica je postala praznična klasika v ZDA.
Sodelavci in plesalci
V svoji karieri je Balanchine delal z mnogimi vrhunskimi plesalci in oblikoval številne vloge, ki so postale repertoarne klasike. Med pomembnejšimi sodelavkami in muze sta bili Maria Tallchief in Suzanne Farrell, ki sta pomembno vplivali na njegovo ustvarjanje in scenski izraz.
Zapuščina
Balanchine je ustvaril več kot 400 baletov in s tem močno zaznamoval razvoj ameriškega baleta in svetovne koreografije. Njegovo delo in pedagoški pristop, uresničen prek School of American Ballet in New York City Ballet, še naprej vplivata na trening, repertuar in oblikovanje sodobnega baleta. Prejel je številna priznanja in ostaja ena osrednjih osebnosti zgodovine 20. stoletja v svetu plesa.
Arhitekt Philip Johnson je newyorško državno gledališče zasnoval po Balanchinovih navodilih.
Kariera
Balanchine se je šolal na Cesarski baletni šoli v Sankt Peterburgu. Po revoluciji se je pridružil današnjemu baletu Mariinsky. Pobegnil je, ko je skupina gostovala v Nemčiji. Sergej Djagilev ga je izbral za plesalca in koreografa Ballets Russes.
Po Djagilevovi smrti je Balanchine ostal v Evropi do leta 1933. Nato ga je v New York odpeljal bogat mecen Lincoln Kirstein. Skupaj sta ustanovila Ameriško baletno šolo. Kasneje sta ustanovila American Ballet Company. Ta skupina je postala "hišna" plesna skupina newyorške Metropolitanske opere. Kasneje, leta 1938, je Balanchine skupino preselil v Hollywood.
Leta 1948 se je vrnil v New York. Tam je vodil Newyorški mestni balet v Newyorškem državnem gledališču. To gledališče je zasnoval. Od leta 1946 do 1982 je za to skupino koreografiral številne plese. Balanchine je umrl leta 1983 zaradi Creutzfeldt-Jakobove bolezni.
Poroke
Leta 1922 se je 18-letni Balanchine poročil s 15-letno Tamaro Gevo. Po ločitvi od Geve je bil Balanchine med letoma 1926 in 1933 v zvezi z Aleksandro Danilovo. Poročil in ločil se je še trikrat, vse z ženskami, ki so bile njegove plesalke. To so bile Vera Zorina (december 1938-1946), Maria Tallchief (1946-1952) in Tanaquil Le Clercq (1952-1969). Ni imel otrok.
Iskati