Idi Amin Dada: ugandski diktator, izgon Azijcev in vladavina strahu

Idi Amin Dada (17. avgust 1925 – 16. avgust 2003) je bil vojaški vodja in represivni diktator, ki je vodil afriško državo Uganda v sedemdesetih letih 20. stoletja. V vojaškem udaru leta 1971 je strmoglavil takratnega predsednika Milton Obote in ustanovil vojaško vlado. Njegova vladavina je bila zaznamovana z nasiljem, političnimi umori, gospodarskim propadom in mednarodno izolacijo. Leta 1978 je prišlo do vojaškega spopada s sosednjo Tanzanijo; takratni predsednik Julius Nyerere je naročil protinapad, ki je pozneje prispeval k Aminovemu strmoglavljenju in njegovi izgonu iz države.

Vzpon, izgon Azijcev in gospodarske posledice

Amin je avgusta 1972 izdal ukaz za izgon velikega dela ugandske azijske skupnosti. Izgnal je predvsem Azijce, večinoma iz Indije in Pakistana, ter jim zaplenil premoženje in podjetja. Kot razlog je navajal, da ti „jemljejo delovna mesta“ Ugandčanom. Po oceni je bilo izgnanih okoli deset-ih do več deset tisoč ljudi; posledično je gospodarstvo države utrpelo velik udarec, saj so bile mnoge ključne panoge v rokah omenjenih skupnosti. Nekateri izgnanci so se kasneje, predvsem v devetdesetih letih pod novimi oblastmi, vrnili ali obnovili svoje dejavnosti.

Vera, mednarodni odnosi in incident v Entebbeju

Amin se je v času svoje vladavine spreobrnil v islam in si prizadeval oblikovati protizahodne zaveze ter podpiral palestinsko gibanje; javno je izkazoval podporo Palestini. Leta 1976 je igrala njegova država vlogo gostitelja pri ujetju potnikov potniškega letala: Air France, ki je bil ugrabljeno in je pristalo v Entebbe v Ugandi. Ugrabitelji, povezani s palestinskimi in zahodnonemškimi skrajneži, so zadržali talce. Amin je dovolil, da so jih nastanili v enem izmed terminalov, kar je poslabšalo njegovo mednarodno podobo. Izrael je izvedel pravočasno in odmevno reševalno operacijo (Operacija Entebbe/Thunderbolt) julija 1976, pri kateri so bili številni talci osvobojeni.

Vladavina strahu in kršenje človekovih pravic

Amin je postal znan kot izjemno brutalen voditelj. V sedemdesetih letih so mu zaradi nasilnih metod vladanja primerjali z zgodovinskimi osebnostmi, kot so Kaligula, Hitler, Berija in Himmler. V več sosednjih državah in med oporečnimi skupinami so ga označili za "sadista, morilca, fašista in zatiralca". Režim je izvajal množične aretacije, mučenja in likvidacije političnih nasprotnikov, etničnih skupin in domnevnih sodelavcev. Ocenjuje se, da je v letih njegove vladavine umrlo od deset tisoč do več sto tisoč ljudi — natančne številke se razlikujejo, a škoda na družbeni strukturi in ekonomiji je bila trajna.

Padec z oblasti in izgnanstvo

Po nizih notranjih uporov in porazu proti tanzanijskim silam, ki so leta 1979 v sodelovanju z ugandskimi uporniškimi skupinami prodrle v Ugando, je Amin pobegnil iz države. Najprej je našel zavetje v Libiji, kasneje pa so mu ponudile azil tudi Savdska Arabija in Jemen; dolgo je živel v Savdski Arabiji, kamor naj se po odhodu iz Ugande ni smel vrniti. Áminove lasti v Ugandi so bile izropane ali nacionalizirane, politika njegove države pa je bila pogosto označena za katastrofalno in koruptivno.

Smrt in ostanek zapuščine

Leta 2003 je Amin umrl v Džedi v Savdski Arabiji zaradi odpovedi ledvic, star 77 let; umrl je dan pred svojim 78. rojstnim dnem. V juliju 2003 so ga hospitalizirali in 18. julija priključili na aparate za podporo življenju; ko so mu začeli odpovedovati organi, je družina po poročilih odklopila mehanizem za podporo življenja. Zaradi političnih in pravnih ovir njegovega izgonu iz Ugande mu ni bila dovoljena repatriacija; pokopan je bil v preprostem grobu brez nagrobnika in brez množičnega spomina v domači državi.

Kulturni odmev

Aminova osebnost in obdobje njegove vladavine sta postala predmet številnih študij, pričevanj in filmskih upodobitev. Film Zadnji škotski kralj (2006), sicer fikcijska zgodba, se ukvarja z osebnostjo in vplivom diktatorja na življenje posameznika v njegovem krogu; v njem je Forest Whitaker zaigral vlogo, ki mu je prinesla oskarja za najboljšo moško vlogo. Aminova zapuščina ostaja predmet močnih debat — nekateri ga še vedno vidijo kot nacionalističnega voditelja, a večina zgodovinarjev in pričevalcev poudarja zločine in trajne posledice njegove tiranije za Ugando.

Hitri pregled ključnih dejstev

• Rojen: 17. avgust 1925 (zaradi dokumentacije so tudi drugačni viri); umrl: 16. avgust 2003.
• Prevzem oblasti: vojaški udar 1971 (strmoglavljenje Miltona Obotea).
• Gospodarske in demografske posledice: izgon azijske skupnosti (1972), nacionalizacije in gospodarski propad.
• Kršenje človekovih pravic: množične likvidacije, mučenja, politične čistke — ocene žrtev se močno razlikujejo.
• Mednarodni incident: ugrabitev letala in dogodek v Entebbeju (1976) ter posledična operacija za reševanje talcev.
• Padel z oblasti leta 1979; umrl v izgnanstvu v Savdski Arabiji.

Uganda še danes nosi posledice Aminovega obdobja: demografske spremembe, gospodarska zaostalost in globoke travme v družbi. Razumevanje njegove vladavine je ključnega pomena za zgodovino države in analizo mehanizmov totalitarne oblasti v postkolonialni Afriki.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Idi Amin Dada?

V: Kako je izgubil oblast?

V: Po čem je Amin znan?

V: Zaradi česa je postal znan kot zelo brutalen voditelj?

V: Kam je Amin pobegnil, ko je izgubil oblast?

Išči po črki