James Hansen – klimatolog, ki je opozoril na nevarnost globalnega segrevanja

James E. Hansen (rojen 29. marca 1941 v Denisonu, Iowa) je do začetka leta 2013 vodil oddelek za znanosti o Zemlji na Inštitutu za vesoljske študije NASA Goddard v New Yorku, ki je del Centra za vesoljske polete Goddard v Greenbeltu, Maryland. Trenutno je izredni profesor na oddelku za vede o Zemlji in okolju na Univerzi Columbia. Hansen je svetovno prepoznan klimatolog; postal je javna osebnost, ko je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pričal pred kongresnimi odbori in jasno opozoril, da se Zemlja segreva zaradi človekovih izpustov toplogrednih plinov. Njegove raziskave in javno zagovorništvo sta bistveno prispevala k širjenju zavesti o klimatologiji in problematiki podnebnih sprememb. Bil je tudi ostro kritičen do stališč različnih administracij, med drugim Billa Clintona in Georgea W. Busha glede podnebnih politik.

Izobraževanje in znanstvena kariera: Hansen je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja študiral astronomijo in fiziko na Univerzi v Iowi, kjer je tudi doktoriral. Njegova zgodnja raziskovanja so zajemala atmosfere drugih planetov, kasneje pa se je osredotočil na Zemljino atmosfero in klimatske procese. Z razvojem in uporabo numeričnih klimatskih modelov je prispeval k razumevanju odzivov podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja, aerosole in druge forcirajoče dejavnike.

Nagrade, priznanja in vpliv: Hansen je bil leta 1996 izvoljen v Nacionalno akademijo znanosti, kar potrjuje pomen njegovih prispevkov k znanosti. Leta 2001 je prejel Heinzovo okoljsko nagrado v višini 250.000 ameriških dolarjev. Bil je uvrščen na seznam 100 najvplivnejših ljudi revije Time (2006), leta 2007 pa je delil nagrado Dana Davida v višini 1 milijona ameriških dolarjev. Dr. Hansen je 5. aprila 2008 prejel nagrado PNC Bank Common Wealth Award of Distinguished Service za izjemne dosežke na področju znanosti. Poleg teh odlikovanj je njegova znanstvena dela pogosto citirana in so vplivala na mednarodne razprave o podnebni politiki.

Ključne ideje in priporočila: Hansen je leta 2007 v znanstvenih člankih in javnih nastopih izpostavil, da je 350 ppm (delcev na milijon) ogljikovega dioksida v ozračju varna zgornja meja, ki bi zmanjšala tveganje za velike in nezvratne spremembe v podnebju oziroma za t. i. podnebni preobrat (podnebni preobrat). V preteklih desetletjih se je koncentracija CO2 močno povečala: pred industrijsko revolucijo je bila okoli 278 ppm; meja 350 ppm je bila presežena poznih osemdesetih. V zadnjem desetletju je rast nadaljevala in trenutna koncentracija CO2 presega 420 ppm (podatki v začetku 2020‑ih), kar je bistveno nad vrednostjo, ki jo je Hansen označil za varno.

Javno delovanje in aktivizem: Hansen je poleg znanstvenega dela postal tudi glasen zagovornik ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Odločno se je postavil proti izkoriščanju težko pridobljenih fosilnih goriv, zlasti naftnih peskov, in je nasprotoval projektom, kot je naftovod Keystone XL. Njegovo javno nasprotovanje je v medijih sprožilo številne razprave o etiki rabe fosilnih goriv, gospodarstvu in dolgoročnih tveganjih za podnebje. Nevihte mojih vnukov je Hansenova prva knjiga o podnebnih spremembah, v kateri združuje znanstvene izkušnje z osebnimi refleksijami ter pozivi k ukrepanju.

V znanstvenih in javnih razpravah je Hansen pogosto zagovarjal tudi politike, kot so cenitev ogljika (carbon fee), postopno zmanjševanje uporabe premoga brez učinkovitega zajema in shranjevanja CO2 ter premišljeno vključevanje nizkoogljičnih tehnologij. Leta 2013 je bil Hansen soavtor odprtega pisma, v katerem je zapisal, da "nadaljnje nasprotovanje jedrski energiji ogroža sposobnost človeštva, da se izogne nevarnim podnebnim spremembam", s čimer je pokazal pripravljenost premisliti vlogo različnih virov energije v tranziciji proti nizkim emisijam.

Spori, kritike in vpliv na politiko: Zaradi svoje odkrite retorike in aktivnega zagovarjanja ukrepov je Hansen prejel tako zasluženo priznanje kot kritike. Nekateri politiki in interesne skupine so nasprotovali njegovim priporočilom, drugi pa so jih vzeli za dobro utemeljene opozorilne signale. Hansen je sodeloval tudi v neposrednih akcijah in kampanjah za ozaveščanje, kar je včasih vodilo do medijskih polemik o vlogi znanstvenikov v političnih procesih.

Pomen njegovega dela danes: Hansenovo delo je pripomoglo k zgodnjemu prepoznavanju človeškega vpliva na podnebje in k razvoju orodij ter meril, ki jih danes znanost uporablja za oceno prihodnjih sprememb. Njegova priporočila o omejevanju CO2, notranji kritičen pogled na politiko in poudarek na nevarnostih, kot so taljenje ledenikov, dvig morske gladine in ekstremni vremenski pojavi, ostajajo pomembni v sodobnih razpravah o prilagajanju in ublažitvi podnebnih sprememb.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj se je rodil James E. Hansen?

V: Kakšna je trenutna rekordna raven ogljikovega dioksida v ozračju?

V: Na kateri univerzi je Hansen študiral astronomijo in fiziko?

V: Kakšno nagrado je leta 2001 prejel za svoje raziskave o globalnem segrevanju?

V: Za koliko so sedanje emisije CO2 na prebivalca višje od ravni pred industrijsko revolucijo?

V: Katero knjigo je Hansen napisal o podnebnih spremembah?

V: Dr. Hansen je bil leta 2013 soavtor katerega odprtega pisma?

Išči po črki