Modra brada
"Modrobradec" (francosko Barbe-bleue) je pravljica Charlesa Perraulta. Prvič se je pojavila leta 1695 v ročno napisanem in ilustriranem rokopisu z naslovom Contes de ma mère l'oye (angleško: Tales of Mother Goose). Razkošna knjiga je bila namenjena 19-letni nečakinji Ludvika XIV., Mademoiselle. Vsebovala je še štiri Perraultove pravljice. "Modrobradko je januarja 1697 v Parizu prvič anonimno objavil Claude Barbin v knjigi Histoires ou contes du temps passé (Zgodbe ali pripovedke preteklih časov), zbirki osmih Perraultovih pravljic. Zgodba govori o okrutnem možu, ki ubije svoje žene. Njihova trupla pospravi v skrivno sobo, ki se odpre le s čarobnim ključem.
Jacque Barchilon meni, da je pravljica izvirna Perraultova, saj nima bližnjih predhodnikov. Tabu prepovedane sobe najdemo v vzhodni literaturi, zato Barchilon piše, da ima pravljica "orientalski značaj". Poudarja, da so Francozi brado povezovali s turško modo, na zgodnjih ilustracijah pa je Modrobradka upodobljen s turbanom podobnim pokrivalom.
Srednjeveški morilec otrok Gilles de Rais je bil morda navdih za lik Modrofije. De Rais je bil francoski maršal in vojaški spremljevalec Johance iz Arka. Njegove žrtve (večinoma mladi fantje) naj bi štele 140 oseb. Drugi kandidat je bretonski kralj Comorre Prekleti (ok. 500 n. št.). Med pravljicami, ki so podobne Modrobrademu, sta tudi "Ptič Fitcher" bratov Grimm in angleška pravljica "Mr. Fox".
Ilustracija Gustava Doréja, ok. 1862
Zgodba
Bogataš ima modro brado, ki straši mlade ženske. Bil je večkrat poročen, vendar nihče ne ve, kaj se je zgodilo z njegovimi ženami. V soseščini se mu prikupita dve mladi sestri, vendar nobena od njiju ni pripravljena razmišljati o poroki. Privošči jima razkošno zabavo v svoji podeželski hiši. Mlajša sestra se odloči, da se bo poročila z njim. Kmalu po poroki (in preden odpotuje v daljno deželo po službeni dolžnosti) Modroborec svoji ženi izroči ključe svoje hiše. En ključ odpira vrata v oddaljeno sobo. Prepovedal ji je vstop v to sobo. Odide, žena pa odpre vrata v prepovedano sobo. Tu najde Modrobradčeve nekdanje žene, vse mrtve, ki ležijo na tleh, prekritih s krvjo. Spusti ključ. Ta je čaroben in se obarva s krvjo, ki je ni mogoče oprati. Sinobradec se vrne. Ko odkrije krvavi ključ, ve, da njegova žena ni izpolnila njegovega ukaza. Reče ji, da bo zasedla svoje mesto med mrtvimi. Dodeli ji nekaj minut za molitev. Pokliče sestro Ano in jo prosi, naj gre na vrh stolpa in preveri, ali so njeni bratje na poti. Po nekaj napetih trenutkih Anne sporoči, da vidi može, ki se približujejo. Modrobradec dvigne škarje, da bi obglavil svojo ženo. V sobo vdrejo njeni bratje. Modrobradca ubijejo. Njuna sestra je na varnem.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal pravljico "Modra brada"?
O: Pravljico "Modra brada" je napisal Charles Perrault.
V: Kdaj je bila prvič objavljena?
O: Pravljica "Modra brada" je bila prvič anonimno objavljena januarja 1697.
V: V kateri zbirki zgodb je bila objavljena?
O: Pravljica "Modrobradec" je izšla v Perraultovi zbirki osmih pravljic z naslovom Histoires ou contes du temps passé (angleško: Stories or Tales of Past Times).
V: O čem je zgodba?
O: Zgodba govori o okrutnem možu, ki umori svoje žene, da bi podedoval njihovo bogastvo, njihova trupla pa pospravi v skrivno sobo, ki se odpre le s čarobnim ključem.
V: Kdo meni, da je zgodba izvirna Perraultova zgodba?
O: Jacque Barchilon meni, da je zgodba izvirna pri Perraultu, ker nima bližnjih predhodnikov.
V: Katere elemente vzhodne književnosti lahko najdemo v zgodbi?
O: V Modrobradi je mogoče najti elemente iz vzhodne književnosti, kot je tabu prepovedane sobe.
V: Kdo je bil morda navdih za lik Modrobradca?
O: Srednjeveški morilec otrok Gilles de Rais je bil morda navdih za lik Modrobradca.
