Korejska vojna (1950–1953): vzroki, glavni dogodki in posledice

Korejska vojna je bila posledica obmejnih spopadov med dvema rivalskima korejskima vladama (vsako od njiju so podpirale zunanje sile). Vsaka korejska vlada je skušala strmoglaviti drugo s političnimi in gverilskimi taktikami. Nekateri jo lahko označujejo kot državljansko vojno. Čeprav je bilo v igri še veliko drugih dejavnikov. Južna Koreja je na svobodnih volitvah, ki so potekale maja 1950, okrepila svoj položaj. Dejavnik je bila tudi zavrnitev Južne Koreje, da bi izvedla nove volitve v skladu z zahtevami Severne Koreje. Komunistična severnokorejska vojska se je 25. junija 1950 premaknila na jug. To je bil poskus ponovne združitve Korejskega polotoka, ki je bil formalno razdeljen od leta 1948. Konflikt se je nato razširil zaradi vpletenosti Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze v okviru širše hladne vojne. Glavne sovražnosti so potekale v obdobju od 25. junija 1950 do podpisa premirja 27. julija 1953.

Vzroki

Vzroki konflikta niso enoznačni in vključujejo tako notranje korejske razlike kot tudi globalne napetosti po drugi svetovni vojni. Glavni dejavniki so bili:

• Delitev Koreje po 2. svetovni vojni: po kapitulaciji Japonske (1945) je polotok razdelila 38. vzporednica; na severu je nastala komunistična država, na jugu pa antikomunistična država.
• Ideološka tekmovalnost: komunizem proti zahodnim demokracijam v okviru širše hladne vojne.
• Notranja nestabilnost in nasilje: obmejni ropi, gerilske akcije in poskusi prevzema oblasti s strani obeh vlad so povečevali napetosti.
• Zunanja podpora: Severna Koreja je dobivala podporo Sovjetske zveze (oborožitev, svetovalci), Južna Koreja pa je prejela politično in kasneje vojaško podporo ZDA in drugih članic ONZ.

Glavni dogodki in potek vojne

Vojna je imela več jasno ločenih faz:

• Severnokorejski napad (25. junij 1950): oborožene enote Severne Koreje so prečkale 38. vzporednico in hitro napredovale proti jugu; večina južnih sil je bila v začetku izrinjena.
• Pusan Perimeter (poletje 1950): južnokorejske in enote pod vodstvom Združenih držav so se umaknile v majhen obročen pristančni pas okoli Busana, kjer so utrdile obrambo in preprečile dokončen poraz.
• Amfibijska desantna operacija pri Inchonu (september 1950): operacijo je vodil general Douglas MacArthur; zaradi uspešnega pristanka so sile ONZ obrnile potek vojne in osvobodile Seul ter začele hitro napredovanje na sever.
• Napredovanje proti severu in preseganje 38. vzporednice (jesen 1950): enote ONZ so prečkale 38. vzporednico in pritisnile na Pjongjang; cilj združitve polotoka se je zdel dosegljiv.
• Kitajska intervencija (oktober–november 1950): Kitajska ljudska prostovoljna armada je vstopila v vojno na strani Severne Koreje, ko so sile ONZ pristopile blizu kitajske meje; to je povzročilo obsežen obrat in potiskanje sil ONZ proti jugu.
• Stalno bojevanje in poravnava frontne linije (1951–1953): po vrsti ofenziv in protiofenziv je fronta zablokirala v območju blizu 38. vzporednice; krvava bitka za oblasti je prešla v izčrpavanje in pozicijsko vojskovanje, vključno z zračnimi boji in obstreljevanji.
• Odpoklic generala MacArthura (april 1951): napetosti med MacArthuro in predsednikom Trumanom glede širjenja vojne in uporabe jedrskega orožja so privedle do njegove odpovedi kot poveljnika ONZ-skih sil.
• Premirje (27. julij 1953): podpis zavezniške pogodbe o premirju je privedel do prekinitve ognja in vzpostavitve Demilitarizirane cone (DMZ) blizu 38. vzporednice. Pomembno: s premirjem ni bil podpisan mirovni sporazum, zato je formalno stanje vojne med državami ostalo nerešeno.

Vloga mednarodnih akterjev

• Združene države in sile ONZ: vodile so glavno vojaško intervencijo pod okriljem Organizacije združenih narodov; ZDA so prispevale največ vojaških enot in opreme.
• Sovjetska zveza: zagotavljala je orožje, letala in svetovalce Severni Koreji ter v ozadju podpirala njene odločitve.
• Kitajska: posredovala z množično kopensko intervencijo in prevrnila začetno strateško prednost sil ONZ.
• Drugi člani ONZ: Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Turčija, Francija in druge države so sodelovale s četi, bolnišnicami in logistiko.

Oprema, taktične novosti in uničenje

Vojna je zaznamovala prve masovne spopade med reaktivnimi letali (npr. F-86 Sabre proti MiG-15), široko uporabo helikopterjev za evakuacijo ranjencev in intenzivno uporabo artilerije in letalskih napadov. Mesto in vasi so bile močno uničene, še posebej v Severni Koreji, kjer je bilo veliko industrijske in civilne infrastrukture porušene.

Število žrtev

Ocene se razlikujejo, vendar so grobe številke naslednje:

• Skupno število mrtvih (vse strani, vključno s civilisti): ocenjuje se med približno 2 in 4 milijoni ljudi.
• Južna Koreja: več sto tisoč do več sto tisoč civilnih žrtev in vojakov.
• Severna Koreja: visoka števila žrtev, velika uničenja mest in infrastrukture.
• Združene države: približno 36.000 vojakov padlih, okoli 100.000 ranjenih.
• Kitajska: po nekaterih ocenah več sto tisoč mrtvih in ranjenih.

Precizne številke so težko določljive zaradi pomanjkanja popolnih virov in različnih metod štetja.

Posledice

• Trenutna delitev Koreje: polotok je ostal razdeljen; vzpostavljena je Demilitarizirana cona (DMZ) – eno najbolj utrjenjih mejnih območij na svetu.
• Humanitarne posledice: množične žrtve, razselitve, ločene družine in dolgotrajne travme v obeh državah.
• Gospodarska škoda in obnova: Južna Koreja se je kasneje hitro gospodarsko obnovila in razvila; Severna Koreja je ostala močno prizadeta in je gradila visoko militarizirano ekonomijo.
• Geopolitične posledice: vojna je utrdila delitev sveta na blokovske sfere in pospešila vojaško krepitev NATO in ameriško prisotnost v Aziji; vplivala je tudi na odnos ZDA do Japonske in Tajvana.
• Vojaške in diplomatske posledice: premirje brez mirovne pogodbe pomeni, da je konferenca in vprašanje miru ostalo nerešeno; prisotnost tujih vojakov na Korejskem polotoku traja še danes.

Spomin in dediščina

Korejska vojna je pogosto imenovana tudi "pozabljena vojna", zlasti v ZDA, čeprav je njen pomen v hladnovojni zgodovini ogromen. V obeh Korejah in med nekdanjimi udeleženci ostajajo globoke posledice: politične delitve, vojaška pripravljenost in spomini na izgubo. Pomembna vprašanja, kot so ukrepanje glede ujetnikov, vojnih grozodejstev in ločenih družin, še vedno vplivajo na odnose na polotoku.

Zaključek

Korejska vojna (1950–1953) je bila ključen konflikt zgodnjega obdobja hladne vojne, ki je začel kot notranji politični spopad, a se hitro razširil v mednarodno vojno z udeležbo velikih sil. Vplivi vojne so oblikovali varnostno arhitekturo vzhodne Azije za več desetletij, njene humanitarne in politične posledice pa so prisotne še danes.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila korejska vojna?

V: Kaj je bil vzrok spora?

V: Kdo je bil vpleten v ta spor?

V: Kdaj so se začele sovražnosti?

V: Kako dolgo so trajale sovražnosti?

V: Ali je to veljalo za državljansko vojno?

V: Kaj se je zgodilo na svobodnih volitvah v Južni Koreji maja 1950?

Išči po črki