Naravna jezera v Azerbajdžanu — seznam, vrste in nastanek
Odkrijte 450 naravnih jezer Azerbajdžana: seznam, vrste (sladkovodna, slana, ledeniška) in nastanek — tektonika, plazovi, reke. Vodnik za ljubitelje narave in raziskovalce.
To je seznam jezer v Azerbajdžanu.
Na seznamu so samo naravna jezera. Umetnih jezer, kot so rezervoarji, na tem seznamu ni. Kaspijsko morje, ki je po površini in prostornini največje jezero na Zemlji in na vzhodu meji na Azerbajdžan, prav tako ni na tem seznamu.
V Azerbajdžanu je približno 450 jezer. Vsa so majhna po površini in prostornini. Le pet jezer ima površino večjo od 10 kvadratnih kilometrov. Večina teh jezer je sladkovodnih, nekatera pa so slana. Nekatera od teh jezer so nastala zaradi tektonike, zemeljskih plazov, rek (jezero volovske loke) in lagun. Na gorskih območjih so jezera nastala zaradi tektonike, zemeljskih plazov in ledenikov (ledeniška jezera).
Vrste naravnih jezer v Azerbajdžanu
V Azerbajdžanu lahko naravna jezera kategoriziramo glede na izvor in sestavo vode. Med najpogostejše vrste spadajo:
- Ledeniška jezera – nastanejo v visokogorskih območjih, kjer so ledeniki izklesali kotanje ali pa so jih morene zadržale kot zbirkališča vode.
- Tektonska jezera – nastanejo v razpokah ali poglobitvah zemeljske skorje zaradi tektonskih premikov.
- Jezerca, nastala zaradi zemeljskih plazov – ko plazovi zagradijo rečna korita, se za zagozdenim materialom lahko oblikujejo jezera.
- Rečna (oxbow) jezera – nastanejo iz odrezanih zavojev rek; eden izmed primerov so t. i. jezera volovske loke ob rečnih sistemih.
- Lagune in obalna jezera – manjših dimenzij ob Kaspijskem morju ali v nižinah, nastale za peščenimi grebeni ali muljem.
- Slana in alkalna jezera – pogosto v nizko ležečih, sušnejših pokrajinah, kjer izhlapevanje presega dovod vode, zaradi česar se v vodi kopiči sol.
Nastanek in geološki procesi
Glavni mehanizmi nastajanja naravnih jezer v regiji so naslednji:
- Tektonika: premiki v zemeljski skorji lahko ustvarijo depresije, ki se nato napolnijo z vodo iz padavin ali pritokov.
- Zemeljski plazovi: sprožijo pregrade v dolinah in rečnih koritih, kar vodi v zadrževanje vode in nastanek jezera za plazovom.
- Ledeniki: v visokih gorah ledeniki izklesajo kotanje (kotelce), ki po umiku ledenikov napolnijo vodo in tvorijo ledeniška jezera.
- Rečni procesi: tokom erozije in sedimentacije se lahko oblikujejo odrezani rečni zavoji (oxbow jezera).
- Obalne dinamike: premiki sedimentov in spremembe nivoja morja ustvarjajo lagune in obalna jezera.
- Podnebni dejavniki: izhlapevanje, sezonske padavine in napajanje podtalnice odločilno vplivajo na trajnost in slanost jezer.
Razporeditev, velikost in značilnosti
Večina azerbajdžanskih jezer leži v dveh osnovnih območjih: v gorskih delih (Veliki Kavkaz, Mali Kavkaz) in v nizkih kotlinah ter ravninah. Gorska jezera so praviloma manjša, globlja in hladnejša, pogosto sladkovodna, medtem ko so jezera v nižinah bolj izpostavljena sušenju in salinizaciji. Zaradi suhega podnebja v določenih delih države so nekatera jezera sezonska ali zahtevajo stalno dotok vode, da ohranijo raven.
Okoljski pomen in grožnje
Jezera imajo pomembno vlogo v ekosistemih: zagotavljajo življenjski prostor za ribe, vodne rastline in ptice, služijo kot postojanke selivkam ter prispevajo k lokalni vodni bilanci. Hkrati pa so pod pritiskom zaradi:
- spremembe uporabe zemljišč in intenzivnega kmetijstva (onesnaževanje s hranili in pesticidi),
- odvodnjavanja in regulacij rek ter izgradnje umetnih vodnih objektov,
- podnebnih sprememb, ki spreminjajo količino padavin in povečuje izhlapevanje,
- prekomernega črpanja podtalnice in prekomernega ribolova.
Ohranjanje zdravja teh jezer je zato ključno za biotsko raznovrstnost in lokalne skupnosti.
Uporaba in dostopnost
Mnoga jezera so pomembna za lokalno ribištvo in rekreacijo; nekatera so tudi turistične točke v gorah zaradi lepe pokrajine. Zaradi njihove majhnosti in občutljivosti pogosto zahtevajo urejeno upravljanje in zaščito. Vse več raziskav in prostorskega načrtovanja se osredotoča na trajnostno rabo vodnih virov ter zaustavitev poslabšanja kakovosti jezer.
Opomba: Za podrobnejši seznam posameznih jezer (z imeni, lokacijami in podatki o površinah) si oglejte vir ali lokalne geografske baze podatkov.

Jezero v okrožju Qabala.

Jezero Göygöl.
Jezera
| Rang | Jezero | Površina (km²) | Prostornina (km³) |
| 1. | Jezero Sarysu | 65.7 | 59.1 |
| 2. | Jezero Ağgöl | 56.2 | 44.7 |
| 3. | Jezero Böyükshor | 16.2 | 27.5 |
| 4. | Jezero Agzybirçala | 13.8 | 10.0 |
| 5. | Jezero Candar | 10.6 | 51.0 |
| 6. | Jezero Hadžikabul | 8.4 | 12.1 |
| 7. | Jezero Böyük Alagöl | 5.1 | 24.3 |
| 8. | Jezero Aschyk | 1.76 | 10.2 |
| 9. | Jezero Göygöl | 0.79 | 24.0 |
| 10. | Jezero Karaçuk | 0.45 | 2.53 |
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je namen seznama azerbajdžanskih jezer?
O: Namen seznama je zagotoviti informacije o naravnih jezerih v Azerbajdžanu.
V: Ali so na seznamu tudi umetna jezera?
O: Ne, na seznamu so samo naravna jezera.
V: Ali je na seznamu tudi Kaspijsko morje?
O: Ne, Kaspijsko morje ni vključeno na seznam, ker je umetno jezero.
V: Koliko jezer je v Azerbajdžanu?
O: V Azerbajdžanu je približno 450 jezer.
V: Kako velika so jezera v Azerbajdžanu?
O: Večina jezer v Azerbajdžanu je majhnih po površini in prostornini. Le 5 jezer ima površino večjo od 10 kvadratnih kilometrov.
V: Katere vrste jezer so v Azerbajdžanu?
O: Večina jezer v Azerbajdžanu je sladkovodnih, nekatera pa so slana. Nastala so zaradi tektonike, zemeljskih plazov, rek in lagun. Na gorskih območjih so ledeniška jezera.
V: Kako so nastala jezera na gorskih območjih?
O: Jezera na gorskih območjih so nastala zaradi tektonike, zemeljskih plazov in ledenikov.
Iskati