Marc-Antoine Charpentier (rojen blizu Pariza, 1643; umrl 24. februarja 1704, Sainte-Chapelle, Pariz) je bil francoski skladatelj, ki je deloval v obdobju baroka. Bil je izjemno plodovit avtor sakralne in gledališke glasbe, znan po bogati melodiki in spretnem združevanju francoskega sloga z italijanskimi vplivi. Njegova najbolj znana skladba je Te Deum, katere uvodni preludij (včasih imenovan tudi fanfara) je postal prepoznavna melodija v evropskih radijskih in televizijskih oddajah.
Biografija
Charpentier naj bi študiral v Italiji, kjer je bil med drugim pod vplivom italijanskega mojstra Giacoma Carissimija, kar se je odrazilo v njegovi vokalni in sakralni glasbi. Po vrnitvi v Francijo je delal pri različnih mecensko-gledaliških in cerkvenih ustanovah; služboval je pri plemiških dvorih in verskih skupnostih. Nazadnje je bil zaposlen pri Sainte-Chapelle v Parizu, kjer je tudi umrl leta 1704.
Delo in slog
- Charpentier je zapustil obsežen opus, ki vključuje mise, motete, oratorije, opere, gledališko glasbo, kantate, ter instrumentalne skladbe. Veliko njegovih del je namenjenih bogoslužju in verskim proslavam.
- V njegovem slogu se prepleta francoska dovršenost in italijanska čustvenost: uporabna so izrazita vokalna zasnova, sugestivne harmonije in rafinirane baročne okraske.
- Čeprav je deloval v času, ko je na francoski sceni prevladoval Lully, je Charpentier vztrajal pri lastnem izraznem pristopu in ustvaril delo, ki se razlikuje od takratne uradne dvorne opere.
Te Deum in kulturna zapuščina
Preludij iz Te Deum je postal znan izven cerkvenega konteksta. Ta prepoznavni motiv so v preteklosti pogosto uporabljali kot signal ali uvod v oddaje Evropske javne radiodifuzne mreže (Evropsko radiodifuzno zvezo), na primer ob prenosih Dunajskega novoletnega koncerta in na prireditvah, povezanih s tekmovanjem za pesem Evrovizije. Zaradi svojega slovesnega značaja se fragment pogosto izvaja tudi kot prostovoljna skladba pri porokah in drugih slavnostnih dogodkih.
Vrednotenje in vpliv
Po njegovi smrti so bila nekatera dela manj poznana, a v 19. in 20. stoletju je prišlo do ponovnega odkrivanja in oživljanja Charpentierjeve glasbe. Danes ga priznavajo kot enega izmed pomembnejših francoskih baročnih skladateljev, njegove skladbe redno izvajajo in snemajo glasbeniki, specializirani za zgodovinsko izvajanje.
Charpentierjeva zapuščina ostaja pomembna za razumevanje razvoja sakralne in gledališke glasbe v francoskem baroku ter kot most med italijanskimi vplivi in francoskimi glasbenimi tradicijami.

