Afriški pingvin (Spheniscus demersus): opis, habitat in razmnoževanje

Afriški pingvin (Spheniscus demersus), znan tudi kot črnolasi pingvin, je edina pingvinska vrsta, ki gnezdi na afriški celini. Njegovo območje zajema jugozahodno obalo Afrike in številne obalne otoke med Namibijo in zalivom Algoa v bližini Port Elizabete v Južni Afriki. Živi v kolonijah na približno 24 otokih; največja kolonija se nahaja na otoku Dyer v bližini Kleinbaai. V osemdesetih letih 20. stoletja so se pojavile tudi celinske kolonije — dve sta znani: Boulders Beach pri Simon's Townu in Stony Point v Betty's Bayu, obe v bližini Cape Towna. Celinske kolonije so verjetno postale možne zaradi zmanjšanja števila naravnih plenilcev, čeprav so bile kolonije, na primer v Betty's Bayu, občasno napadene tudi s strani leopardov. Edina druga celinska kolonija je v Namibiji, pri čemer ni povsem jasno, kdaj je bila ustanovljena.

Izgled in merilni podatki

Afriški pingvin meri do približno 65 cm v višino in običajno tehta okoli 2–3 kg, v občasnih primerih nekoliko več. Ima značilno črno-belo obarvanost: hrbet in glava sta temna, trebuh pa bel s črno pasasto oznako na prsih. Vsak posameznik ima tudi edinstven vzorec črnih pike na belem trebuhu, kar omogoča razlikovanje osebkov. Odrasli imajo rožnato kožno obarvanje nad očmi (t. i. očesni obroč), ki pomaga pri regulaciji toplote.

Habitat in razširjenost

Afriški pingvini naseljujejo skalnata obalna območja in majhne otoke, kjer najdejo zavetje za gnezdenje v razpokah, med kamni ali v izkopanih jamicah. Zaradi izgube naravnih gnezdišč (npr. odstranjevanje guana v preteklosti) in sprememb v razpoložljivosti plena nekateri uporabljajo tudi umetne gnezditvene škatle. Območje razširjenosti je omejeno na hladne, bogate morske tokove ob južnoafriški obali.

Prehrana in vedenje pri iskanju hrane

Prehranjuje se predvsem z manjšimi ribami (npr. sardonami, inčuni), pa tudi z rakovicami in lignji. Iskanje hrane poteka večinoma v bližnjih morjih, običajno v čofotajočih jatah in na globinah, dostopnih za potapljanje pingvina. Uspeh pri lovu je odvisen od razpoložljivosti plenov, ki jo močno vplivajo ribištvo in spremembe morskih tokov.

Razmnoževanje

Afriški pingvin se lahko razmnožuje skozi vse leto, s sezonskimi vrhovi, ki se razlikujejo po kolonijah. Gnezdi v paru ali v velikih kolonijah. Par običajno izkoplje gnezdo v pesku ali med skalami ali uporabi naravno razpoko; v primerih pomanjkanja primernega mesta se postavijo tudi umetne gnezditvene škatle.

Samica običajno izleže dve jajci; inkubacija traja približno 38 dni in se izmenjujeta oba starša pri ogrevanju jajc in iskanju hrane. Po izvalitvi oba starša mladiče hranita in varujeta. Mladiči ostanejo v gnezdu nekaj tednov, nato jih starši odpeljejo proti morju; čas, v katerem mladiči zapustijo gnezdo in postanejo samostojni (fledging), je odvisen od razpoložljivosti hrane in lahko traja približno od 60 do 130 dni.

Življenjska doba

V naravi afriški pingvini običajno živijo do približno 10–20 let; v ujetništvu lahko živijo dlje zaradi redne oskrbe in odsotnosti plenilcev. Dejanska pričakovana življenjska doba je odvisna od okoljskih razmer in intenzivnosti groženj na določenem območju.

Grožnje in varstveni ukrepi

Afriški pingvin se sooča z več resnimi grožnjami, zaradi katerih je vrsta uvrščena med ogrožene (IUCN). Glavne grožnje vključujejo:

• Prekomerno ribištvo in zmanjšanje razpoložljivega plena, ki pingvine prisili do daljših in manj uspešnih iskanj hrane.
• Razlitja nafte in kemikalij, ki onesnažijo perje, zmanjšajo izolacijo in vodotesnost ter povzročijo zastrupitve.
• Spremembe morskega okolja in segrevanje, ki spreminjajo razporeditev njihovih plena.
• Izguba gnezdišč zaradi zgodnjega odstranjevanja guana ter urbanizacije in turizma brez ustreznih ukrepov za zaščito kolonij.
• Uvedeni sesalci in domače živali (miši, podgane, mačke, psi), ki napadajo jajca in mladiče.

Zaščitni ukrepi vključujejo vzpostavljanje morskih zaščitenih območij, rehabilitacijo in čiščenje ptic po razlitjih, vzpostavitev umetnih gnezdilnih mest (gnezditvene škatle), programe za obnovo plemen in preselitve, nadzor ribolovnih praks v ključnih območjih ter izobraževanje javnosti in turistična pravila za varno opazovanje.

Interakcija s turizmom

Plaža Boulders Beach je zaradi dostopa do pingvinov postala priljubljena turistična atrakcija: obiskovalci lahko pingvine opazujejo in se na določenih mestih tudi kopajo. Vendar obstajajo pravila in infrastruktura (npr. leseni mostovi in ograje), ki omejujejo stik in varujejo gnezda. Pingvini pogosto tolerirajo bližino ljudi in jih lahko obiskovalci približno do enega metra, vendar je priporočljivo spoštovati navodila varstva in ne vznemirjati ptic.

Sorodniki in zanimivosti

Najbližji sorodniki afriških pingvinov so Humboldtov in Magellanov pingvin na jugu Južne Amerike ter galapaški pingvin v Tihem oceanu blizu ekvatorja. Afriški pingvin je edinstven po svoji prilagoditvi na južnoafriško okolje in ima pomembno vlogo v obalnem ekosistemu kot plavalec in plenilec manjših rib.

Kaj lahko posamezniki storijo

• Podpirati programe varstva in reševalne centre za pingvine.
• Uporabljati odgovoren turizem — upoštevati pravila obiska in ne hraniti divjih živali.
• Podpirati trajnostno ribištvo in politike, ki varujejo morske vire v območjih, kjer pingvini lovijo.
• Pomoč pri obveščanju in ozaveščanju o zmanjševanju nevarnosti, kot so plastični odpadki in onesnaženje z nafto.

Afriški pingvin je ikona obalnih ekosistemov Južne Afrike in Namibije; njegova prihodnost je odvisna od skupnih prizadevanj za zaščito morskega okolja, ohranjanje gnezdišč in zmanjšanje človekovih pritiski na njihove vire hrane.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je afriški pingvin?

V: Kje živi afriški pingvin?

V: Kako velik je lahko afriški pingvin?

V: Kaj jedo afriški pingvini?

V: Kako dolgo traja razmnoževanje afriških pingvinov?

V: Po čem je znana plaža Boulders Beach?

V: Kateri je najbližji sorodnik afriškega pingvina?

Išči po črki