Alamozaver je bil titanozaver, velikanski dinozaver, ki se je prehranjeval z rastlinami, iz obdobja zgornje krede, pred približno 73 do 65 milijoni let. Ime rodu izhaja iz formacije Ojo Alamo in okoliških lokalitet, kjer so bili odkriti prvi ostanki; tipična vrsta je Alamosaurus sanjuanensis.
Opis
Alamozaver je bil tipičen titanosaur — velik dolgovrat in dolgorep sauropod z relativno masivnim trupom in robustnimi okončinami. V odraslih primerih je bil dolgo približno 21 m in je tehtal okoli 33 ton (približno 30.000 kg), čeprav se ocenjene velikosti med študijami nekoliko razlikujejo. Fosilni material večinoma vključuje vratne, hrbtne in repne vretence, deli medenice in okončin; lobanja pa je pri tem rodu redko ohranjena oziroma je nepoznana.
Odkritje in fosili
Fosili alamozavra so bili najdeni v Novi Mehiki, Teksasu in Utahu. Skeletni elementi alamozavra spadajo med najpogostejše fosile poznokrednih dinozavrov, odkrite na ameriškem jugozahodu. Najdbe so pogosto fragmentarne — posamezni elementi okostja, vendar v nekaterih nahajališčih dovolj številni, da služijo za opredelitev favne tistega časa in kraja.
Paleoekologija in pomen v favni
Na območju jugozahodnih ZDA, kjer so odkopi privedli do boljšega razumevanja lokalne biocenoze, so spremembe okolja v prehodu proti pozni krei vodile k suhejšemu podnebju. Skeletni elementi alamozavra se uporabljajo za opredelitev favne tistega časa in kraja: Thomas M. Lehman to opisuje kot "nenadno ponovno pojavljanje favne s površinskim 'jurskim' videzom". Pojav alamozavra v teh skupinah kaže na prevlado velikih rastlinojedov v polsuhem do polsuhi celinski pokrajini; v Teksasu pa so ti ekosistemi pogosto soobstajali s številnimi pterozauri, kot je Quetzalcoatlus. Združba alamozavra in quetzalcoatlusa verjetno predstavlja polsuhe celinske ravnice, kjer so velike živali iskanje hrane uskladile z razpoložljivostjo rastlinske biomase.
Taksonomija in sorodstvo
Alamozaver spada med titanosauride — raznoliko skupino napredno razvitežnih sauropodov, znanih z razširjenostjo po različnih kontinentih v pozni krede. Zaradi fragmentarnih ostankov je natančno mesto Alamosaurus znotraj titanosaurov predmet raziskav in razprav; pogosto ga uvrščajo med sorodne saltasauridom ali drugim bližnjim skupinam znotraj titanosavrov.
Življenjski slog in vedenje
Ker lobanja alamozavra ni ohranjena, ostaja veliko negotovosti glede podrobnosti prehranjevalne anatomije (npr. oblika ustnih struktur). Na splošno so titanosauri rastlinojedi velikega dosega, ki so z dolgim vratom dosegali različne plasti rastlinja. Njihova velikost je verjetno pomenila omejeno število naravnih plenilcev v odraslih starostnih razredih; mladi in ranjeni posamezniki so bili bolj izpostavljeni. Nekateri dokazi za titanosavre na drugih območjih (gnezdišča, jajčni kompleksi) kažejo socialno vedenje povezano z razmnoževanjem, a za Alamosaurus neposrednih dokazov ni.
Pomen za geološko obdobje in izumrtje
Alamozaver je eden od zadnjih velikih sauropodov, ki je živel tik pred mejo kreda–tercijar (K–T ali K–Pg). Njegova prisotnost v zapisu dokazuje, da so titanosauri vztrajali v severnoameriških ekosistemih vse do pozne krede in so bili pomemben člen v takratnih prehranskih mrežah.
Čeprav so podatki deloma fragmentarni, ostaja alamozaver ključnega pomena za razumevanje razvoja in sestave pozne kredne favne v ameriškem jugozahodu ter za vpoglede v razširjenost in raznovrstnost titanosavrov na severni polobli. str. 201