Aegyptosaurus — "egiptovska kuščarica": afriški sauropod iz zgornje krede

Aegyptosaurus — „egiptovska kuščarica“: afriški sauropod iz zgornje krede, odkrit v Sahari, z dolgim vratom, bičastim repom in povezavo do Južne Amerike.

Aegyptosaurus, kar dobesedno pomeni "egiptovska kuščarica" (v slovenščini pogosto imenovan tudi egiptosaver), je rod sauropodnih dinozavrov, znan iz Afrike. Živel je pred približno 95 milijoni let v obdobju zgornje krede. Kot večina sauropodov je imel dolg vrat in relativno majhno lobanjo, robustno telo in dolgotrajen, mišičast rep, ki je deloval kot protiutež ob masivnem telesu in je morda služil tudi za obrambo ali komunikacijo. Ker je o ohranjenih lobanjskih delih zelo malo podatkov, so mnoge podrobnosti njegove morfologije še negotove.

Odkritje in fosilni material

Vrsto je leta 1932 opisal nemški paleontolog Ernst Stromer. Tipska vrsta je Aegyptosaurus baharijensis, poimenovana po formaciji Bahariya v Egiptu, kjer so bili najdeni prvi deli okostij. Fosilni ostanki, predvsem vretenca in kosti okončin, so bili pozneje shranjeni v muzeju v Münchnu, vendar jih je večina uničena med drugo svetovno vojno v bombnem napadu leta 1944. Poleg izvirnih najdb iz Egipta so fosilni fragmenti, pripisani rodu, poročali tudi iz Nigra in z različnih lokacij v puščavi Sahara, a so ti kosi pogosto fragmentarni in njihova pripadnost rodu ostaja deloma sporna.

Velikost, zgradba in razvrstitev

Ker je material ohranjen le delno, se ocenjena velikost Aegyptosaurusa razlikuje v literaturi; več ocen ga postavlja kot srednje velikega sauropoda, bistveno manj kot nekateri gigantski titanosavri (npr. argentinosaurus). Nekateri viri navajajo dolžino v razponu približno 10–15 metrov, z maso, ocenjeno v tonah, a so te številke nezanesljive zaradi pomanjkanja celotnih skeletov. Sistematično je rod običajno umeščen med titanosauriformne/titanosavrske skupine sauropodov, vendar je natančna filogenetska pozicija negotova in odvisna od fragmentarnega materiala.

Paleoekologija in sožitje z drugimi dinozavri

Formacija, kjer je živel Aegyptosaurus, je predstavljala obalno, estuarno in poplavno okolje z rečnimi sistemi in mangrovami, bogato s favno. Med znanimi velikimi plenilci istega obdobja so bili denimo carcharodontosaurus in spinosaurus. Prisotnost sorodnih sauropodov v različnih delih Gondvane, na primer v Južni Ameriki (primer: argentinosaurus iz Južne Amerike), nakazuje, da so bile v obdobju krede med kontinenti vzpostavljene poti izmenjave favne — morebiten kopenski most ali niz bližnjih otokov, ki so omogočali razširitev velikih dinozavrov po južni polobli.

Zgodovina raziskav in pomen

Izguba večine prvotnih fosilov, ki jih je zbral Stromer, je pomenila velik udarec za razumevanje afriških kredeških dinozavrov; kljub temu pa so opisani ostanki in kasnejši fragmentarni primerki omogočili ohranitev imena in osnovne predstave o rodu. Aegyptosaurus je pomemben za razumevanje razširjenosti sauropodov v severni Afriki in za primerjave z drugimi gotskimi faunami iz istega časa. V primerjavi s sodobnim, vendar veliko večjim dinozavrom paralititanom (opisanim iz istih paleoekosistemov) je bil Aegyptosaurus po vsej verjetnosti pogostejši in manjši.

Ker so podatki še vedno delno nepopolni, bodo prihodnje najdbe, analiz in morebitne revizije opisa pripomogle k natančnejšemu razumevanju njegove morfologije, ekologije in sorodstvenih odnosov z drugimi titanosavri ter ostalimi sauropodi iz krede.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni ime egiptosaver?

V: V katerem obdobju je živel Aegyptosaurus?

V: Kako se je egiptosaver branil pred plenilci?

V: Kdo je odkril in poimenoval egiptosavra?

V: Kje so našli fosile egiptosaura?

V: Kdaj so bili odkriti vsi znani primerki tega dinozavra?

V: Kako se je imenovala tipska vrsta tega rodu sauropodnih dinozavrov?

Išči po črki