Afrotheria je monofiletična skupina sesalcev (nadred ali klad), za katero so značilne velike morfološke razlike med člani, a skupna genetska podlaga. Skupina vključuje med drugim zlate krte, slonje ščinkavce (t. i. sengi ali "elephant shrews"), tenreke, aardvarke, hiraxe, slone in lamantine. Afrotheria dobesedno pomeni "afriške živali" (afro = Afrika, theria = živali).

Definicija in taksonomska sestava

Afrotheria zajema več različnih redov, ki se po zunanji podobi močno razlikujejo, a jih povezujejo molekularni podatki. Glavni redi, ki jih običajno prištevamo v Afrotheria, so:

  • Proboscidea – sloni (sloni), veliki kopenski rastlinojedi;
  • Sirenia – lamantini in morske krave (lamantine), obalni vodni rastlinojedi;
  • Hyracoidea – hiraksi (hiraxe), majhni kopenski rastlinojedi;
  • Tubulidentata – aardvark (aardvarke), specializirani insektivori;
  • Macroscelidea – sengi oziroma "elephant shrews" (slonje ščinkavce), hitri žužkojedci;
  • Afrosoricida – tenreki in zlate krte (tenreke, zlate krte), pogosto nočne in kopalne/buljne vrste.

Molekularni dokazi in filogenija

Biologi so grupiranje Afrotheria sprva predlagali predvsem na podlagi primerjav zaporedij jedrnih in mitohondrijskih genov ter analiz zaporedja RNK in DNK. Kasnejše raziskave polnih genomov so to hipotezo večinoma potrdile. Nekateri genetski študiji predlagajo, da so Afrotheria in Xenarthra sestrska taksona na osnovi zgodnjega razvejevanja sevanja placentarnih sesalcev — to povezavo včasih imenujejo tudi klad "Atlantogenata".

Evolucija in geografska zgodovina

Večina podatkov kaže, da so se predniki afroterij pojavili in diverzificirali predvsem v Afriki. Čas razhajanja glavnih linij je ocenjen v poznem kredu do zgodnjem paleocenu (večdeset milijonov let pred našim štetjem), čeprav natančni datumi variirajo med študijami. Afrijska izolacija v paleocenu in eocenu je verjetno omogočila ločeno evolucijo številnih linij, kar pojasni visoko morfološko raznolikost (od vodnih siren do kopnih slonov in majhnih tenrekov).

Morfologija, ekologija in prilagoditve

Afroteriji nimajo veliko izrazitih, enoznačnih zunanjih sinapomorfij (skupnih morfoloških znakov), zato je bila njihova povezanost dolgo sporna med anatomskimi študijami. Kljub temu imajo nekatere skupine delne podobnosti v skeletni zgradbi in zobni anatomiji, a so te povezave pogosto šibke zaradi velike adaptivne raznolikosti:

  • različne prehranske strategije: rastlinojede (sloni, lamantini), insektivorne (aardvark, tenreki), omnivore in specializirane žužkojede;
  • življenjski habitati: vodni (lamantini), kopenski (sloni, hiraksi), kopalno-bivalni in podzemni (zlate krte, nekateri tenreki);
  • različne velikosti: od nekaj sto gramov pri manjših tenrekih do več ton pri afriških slonih.

Fosilni zapisi in izumrle skupine

Fosilni dokazi za afroterije so po velikosti in raznolikosti široki, vendar razlage sorodstvenih vezi med izumrlimi taksoni in sodobnimi skupinami včasih ostajajo negotove. Nekatere izumrle linije, ki so bile v preteklosti predlagane kot povezane z afroteriji, kažejo na kompleksno evolucijsko zgodovino z več premičnimi faunami med Afriko in drugimi območji v paleogenu.

Raziskave in ohranjenost

Genomske tehnike in boljši fosilni zapisi še naprej razjasnjujejo medsebojne odnose znotraj Afrotheria. Mnoge sodobne afroterijske vrste so predmet varstva: sloni in nekateri predstavniki siren so ogroženi zaradi lova, izgube habitata in okoljskih sprememb. Razumevanje evolucije in sorodstvenih vezi je pomembno tudi za konzervacijske strategije in rekonstrukcijo zgodovinskih biogeografskih vzorcev.

Čeprav so molekularni podatki močno podprli enotnost Afrotheria, znanstveniki še vedno preučujejo podrobnejše odnose med posameznimi redi in vlogo geoloških dogodkov pri njihovem razvoju. Kombinacija genomske, primerjalne anatomije in paleontoloških podatkov prinaša najcelovitejšo sliko njihove kompleksne zgodovine.