Philippe d'Orléans, vojvoda Orleanski (Louis Philippe Joseph; 13. april 1747 – 6. november 1793), znan kot Philippe Égalité, je bil član hiše Orleanskih. Dejavno je podpiral francosko revolucijo in sprejel ime Philippe Égalité, vendar je bil med vladavino terorja vseeno giljotiniran. Njegov sin Ludvik Filip je po julijski revoluciji leta 1830 postal francoski kralj. Imel je naziv krvni princ.

Zgodnje življenje in družina

Rojen je bil kot član ene od najpomembnejših francoskih princovskih vej. Bil je vnuk in potomčev starejše veje Bourbonov; v mladosti je nosil naslov vojvode Chartres, kasneje pa je leta 1785 po smrti svojega očeta prevzel naslov vojvode Orleanskega. Poročil se je z Louise Marie Adélaïde de Bourbon, s katero je imel več otrok, med njimi najpomembnejšega — prihodnjega kralja Ludvika Filipa.

Politično delovanje in odnos do revolucije

Philippe je bil v zadnjih letih pred revolucijo naklonjen razsvetljenskim idejam in reformam, javno pa se je oddaljil od konservativnih dvornih krogov. Ko je napredovala revolucija, je skušal izkoristiti svoj vpliv za liberalne spremembe in si pridobiti podporo revolucionarjev, vključno z včlanitvijo v klube, kjer so se oblikovale radikalnejše politike. Simbolično je sprejel ime Égalité (enakost), s čimer je želel izraziti svoje stališče do enakosti državljanov pred zakonom.

Kot ugleden član družine Bourbonov je bil njegova podpora revoluciji presenetljiva in za mnoge kontroverzna. V času postopkov proti Ludviku XVI. so njegovi politični koraki povzročili še večjo razdvojenost: kot poslanec in vplivna osebnost je bil v nekaterih primerih naklonjen ostrim ukrepom, tudi glasovanju o usodi kralja.

Aretacija, sojenje in smrt

Čeprav je Philippe sprva sodeloval z revolucionarnimi silami, so se razmere med radikalizacijo revolucije obrnile proti njemu. Po naraščajočem nezaupanju do vseh predstavnikov kraljeve krvi so ga obtožili zarote in povezav z nasprotniki revolucije. Aretiran je bil, obsojen s strani revolucionarnega sodišča in 6. novembra 1793 giljotiniran — žrtev istega procesa radikalizacije, ki ga je sprva podprl.

Dediščina in pomen

Philippe Égalité ostaja kompleksna in sporna osebnost francoske zgodovine. Za nekatere je bil princ, ki se je ločil od privilegijev svojega rodu in poskušal prispevati k spremembam; za druge je njegov položaj simbol paradoksa — princ, ki je sodeloval z revolucionarji, a je kljub temu končal kot žrtev revolucije. Njegov potomci, predvsem Ludvik Filip, so kasneje v drugačnih okoliščinah prevzeli pomembno vlogo: leta 1830 je Ludvik Filip postal francoski kralj in vodil tako imenovano julijsko monarhijo.

Opomba: Philippejeva osebna zgodba in politična dejanja so predmet številnih zgodovinskih razprav — predstavljajo primer napetosti med družinskimi vezmi, političnim idealizmom in nasilnimi preobrati revolucionarnih gibanj.