Julijska revolucija v Franciji (1830): odstavitev Karla X in vzpon Ludvika Filipa

Francoska revolucija leta 1830, znana tudi kot julijska revolucija, je bila kratka, a odločna vstaja, ki je privedla do odstavitve Karla X. in končne zamenjave dinastije na francoskem prestolu. Kljub temu, da se pogosto imenuje revolucija, je bil njen rezultat vzpon zmerne ustavne monarhije, ki je začel obdobje, znano kot julijska monarhija. Na prestol je prišel njegov sorodnik, vojvoda Orleanski, Ludvik Filip, ki je vladal kot kralj Francozov (»roi des Français«) do revolucije leta 1848.

Vzroki

Glavni vzroki so bili politično nezadovoljstvo zrestavrirane burbonske monarhije, omejena volilna pravica, pritisk naraščajoče meščanske (buržoazne) razrede in stroga politika samega kralja. Karel X. je skušal okrepiti kraljevo oblast in vrniti del predrevolucionarnih privilegijev, kar je povečalo nasprotovanje liberalnejšim silam. Poskus legitimne restavracije je razdelil francosko družbo: podporniki verzije Burbonske vrnitve so bili znani kot legitimisti, privrženci Ludvika Filipa pa kot orleanisti.

Potek dogodkov (julij 1830)

V juliju 1830 je kralj izdal tako imenovane julijske odredbe (ordinances de Saint-Cloud), s katerimi je razpustil parlament, omejil svobodo tiska in spremenil volilno zakonodajo v svojo korist. To je sprožilo množične proteste v Parizu. V dneh 27.–29. julija 1830 — imenovanih Trije veličastni dnevi — so se pariški prebivalci in nacionalna garda uprli, postavili barikade in zavzeli ključne dele mesta.

Po hitri izgubi podpore in naraščajočem nasilju je Karel X. 2. avgusta 1830 formalno odstopil (abdiciral). Kraljeva oblast je prešla v roke Orleanov; Ludvik Filip je bil imenovan za vodjo nove oblasti, ki je sprejela spremenjeno ustavo (Charter of 1830), z namenom omejitve kraljevih pooblastil in razširitve nekaterih državljanskih pravic, zlasti svobode tiska.

Posledice in pomen

• Dinastična zamenjava: oblast se je preselila iz hiše Burbonov v hišo Orleansko, kar je pomenilo prehod od konservativnejše do bolj zmerne in buržoazne monarhije.
• Ustavne spremembe: Charter iz leta 1830 je omejil kraljeve pristojnosti in uveljavil večjo vlogo parlamenta ter svobodo tiska, čeprav je volilna pravica ostala omejena na premožnejše državljane.
• Vzpon meščanstva: nov režim je okrepil vpliv buržoazije in ekonomskih interesov srednjega razreda.
• Politične delitve: družba je ostala razdeljena med legitimiste (podporniki starega burbonskega reda), orleaniste (privrženci Ludvika Filipa) in bolj radikalne republikance, ki so ostali nezadovoljni z omejenimi reformami.
• Mednarodni odmev: julijska revolucija je spodbudila tudi druge narodne vstaje v Evropi istega leta (npr. v Belgiji) in pokazala, da liberalne in nacionalne sile vse bolj izzivajo tradicionalne monarhije.

Kaj je pomenil naslov Ludvika Filipa?

Ludvik Filip je nosil naslov «kralj Francozov» (ne »kralj Francije«). Ta semantična razlika je imela simbolni pomen: poudarjala je idejo, da njegova oblast izhaja iz naroda oziroma državnega soglasja, ne iz božanske pravice in večne pravne pripadnosti ozemlju. Kljub temu je njegova vladavina ostala monarhija z omejeno (in socialno selektivno) politično vključenostjo, kar je privedlo do novega vala nezadovoljstva in končno do revolucije leta 1848, ko je tudi on odstopil.

Julijska revolucija tako pomeni pomembno prelomnico: padec ene oblike monarhije in vzpostavitev drugačne, bolj buržoazne ustavne monarhije, hkrati pa ostaja primer, kako zmerne reforme lahko hitro izgubijo legitimnost, če ne razrešijo temeljnih družbenih napetosti.

Ozadje

16. septembra 1824 je na francoski prestol sedel Karel X. Bil je mlajši brat Ludvika XVIII. Ko je bil Napoléon Bonaparte poražen, je postal francoski kralj. Tako Ludvik kot Karel sta vladala zaradi svojega rojstva in ne zato, ker bi si to želelo veliko število ljudi. To je bila prva od dveh stvari, s katerima so se začeli Les Trois Glorieuses, "trije slavni dnevi" julijske revolucije.

Ko je Napoleon leta 1814 abdiciral, je v Evropi, predvsem v Franciji, vladala velika zmeda. Dunajski kongres se je sestal, da bi ponovno začrtal politični zemljevid celine. Na kongres je prišlo veliko število evropskih držav. Vendar so bile najpomembnejše štiri sile, ki so nadzorovale odločitev. To so bile Združeno kraljestvo, Avstrija, Rusija in Prusija, ki jo je zastopal kralj Friderik Viljem III. Druga zelo pomembna oseba na kongresu je bil Charles Maurice de Talleyrand. Bil je francoski diplomat pod Napoleonom. Francija je veljala za sovražno državo.

Talleyrand je predlagal, naj se Evropa vrne k svoji prvi, "legitimni" vladi. Pri tem je mislil na vlado pred Napoleonom. Člani kongresa so ta načrt večinoma sprejeli. Francija se je vrnila na meje iz leta 1789, na prestol pa se je vrnila rodbina Burbonov. Po mnenju kongresa so se politične razmere v Franciji in Evropi normalizirale. Vendar je novi kralj Ludvik XVIII. menil, da so ideje nacionalizma in demokracije še vedno prisotne v njegovi državi. Zato so sestavili in podpisali Francosko ustavno listino (Charte constitutionnelle française, francosko ustavo). Znana je tudi pod imenom La Charte. To je bila druga stvar, ki je sprožila julijsko revolucijo.

Vojvoda d'Orleanski

Trije slavni dnevi

Ponedeljek, 26. julij 1830

Ljudje so hitro izvedeli za "ordonance" iz Saint-Clouda iz časopisa Le Moniteur. Delavci so bili jezno odpuščeni, podjetja pa so se zaprla. Brezposelnost, ki je naraščala do začetka poletja, se je povečala. "Velikemu številu ... delavcev zato ni preostalo drugega kot protestirati."

Časopisi, kot so Journal des débats, Le Moniteur Universel (Le Moniteur) in Le Constitutionnel, so že prenehali izhajati. Razlog za to je bil novi zakon. Skoraj 50 novinarjev iz 12 mestnih časopisov se je sestalo v prostorih liberalnega časopisa Le National. Tam so podpisali protest in obljubili, da bodo njihovi časopisi še naprej izhajali.

Tistega večera je policija prišla v časopisno hišo in odvzela časopise, ki so bili v nasprotju z zakonom. Jezna množica brezposelnih je vroče vzklikala: "A bas les Bourbons!" "Vive la Charte!!!" Armand Carrel, republikanski novinar, je pisal v časopisu Le National:

"Francija ... se z dejanjem vlade same vrne v revolucijo ... pravni režim je prekinjen, začel se je režim sile ... v položaju, v katerem smo se znašli, je poslušnost prenehala biti dolžnost ... Francija mora presoditi, kako daleč naj seže njen odpor."

Kot da bi živel v sanjskem svetu, je pariški policijski načelnik zvečer zapisal: " ...v vseh delih prestolnice še naprej vlada popolna tišina (mir). V poročilih, ki sem jih prejel, ni zabeležen noben dogodek ..., ki bi vzbujal pozornost."

Prizori iz julija 1830, slika Léona Cognieta. Slika govori o julijski revoluciji leta 1830.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je bila znana francoska revolucija leta 1830?

V: Kaj se je zgodilo med julijsko revolucijo?

V: Kdo je postal kralj, ko je bil Karel X. med julijsko revolucijo odstranjen z oblasti?

V: Kakšno spremembo je pomenila julijska revolucija?

V: Kdo je po julijski revoluciji prevzel oblast?

V: Kako so po julijski revoluciji imenovali privržence Burbonov?

V: Kdo je bil francoski kralj po julijski revoluciji do francoske revolucije leta 1848?

Išči po črki