Francoska revolucija leta 1830, znana tudi kot julijska revolucija, je bila kratka, a odločna vstaja, ki je privedla do odstavitve Karla X. in končne zamenjave dinastije na francoskem prestolu. Kljub temu, da se pogosto imenuje revolucija, je bil njen rezultat vzpon zmerne ustavne monarhije, ki je začel obdobje, znano kot julijska monarhija. Na prestol je prišel njegov sorodnik, vojvoda Orleanski, Ludvik Filip, ki je vladal kot kralj Francozov (»roi des Français«) do revolucije leta 1848.

Vzroki

Glavni vzroki so bili politično nezadovoljstvo zrestavrirane burbonske monarhije, omejena volilna pravica, pritisk naraščajoče meščanske (buržoazne) razrede in stroga politika samega kralja. Karel X. je skušal okrepiti kraljevo oblast in vrniti del predrevolucionarnih privilegijev, kar je povečalo nasprotovanje liberalnejšim silam. Poskus legitimne restavracije je razdelil francosko družbo: podporniki verzije Burbonske vrnitve so bili znani kot legitimisti, privrženci Ludvika Filipa pa kot orleanisti.

Potek dogodkov (julij 1830)

V juliju 1830 je kralj izdal tako imenovane julijske odredbe (ordinances de Saint-Cloud), s katerimi je razpustil parlament, omejil svobodo tiska in spremenil volilno zakonodajo v svojo korist. To je sprožilo množične proteste v Parizu. V dneh 27.–29. julija 1830 — imenovanih Trije veličastni dnevi — so se pariški prebivalci in nacionalna garda uprli, postavili barikade in zavzeli ključne dele mesta.

Po hitri izgubi podpore in naraščajočem nasilju je Karel X. 2. avgusta 1830 formalno odstopil (abdiciral). Kraljeva oblast je prešla v roke Orleanov; Ludvik Filip je bil imenovan za vodjo nove oblasti, ki je sprejela spremenjeno ustavo (Charter of 1830), z namenom omejitve kraljevih pooblastil in razširitve nekaterih državljanskih pravic, zlasti svobode tiska.

Posledice in pomen

  • Dinastična zamenjava: oblast se je preselila iz hiše Burbonov v hišo Orleansko, kar je pomenilo prehod od konservativnejše do bolj zmerne in buržoazne monarhije.
  • Ustavne spremembe: Charter iz leta 1830 je omejil kraljeve pristojnosti in uveljavil večjo vlogo parlamenta ter svobodo tiska, čeprav je volilna pravica ostala omejena na premožnejše državljane.
  • Vzpon meščanstva: nov režim je okrepil vpliv buržoazije in ekonomskih interesov srednjega razreda.
  • Politične delitve: družba je ostala razdeljena med legitimiste (podporniki starega burbonskega reda), orleaniste (privrženci Ludvika Filipa) in bolj radikalne republikance, ki so ostali nezadovoljni z omejenimi reformami.
  • Mednarodni odmev: julijska revolucija je spodbudila tudi druge narodne vstaje v Evropi istega leta (npr. v Belgiji) in pokazala, da liberalne in nacionalne sile vse bolj izzivajo tradicionalne monarhije.

Kaj je pomenil naslov Ludvika Filipa?

Ludvik Filip je nosil naslov «kralj Francozov» (ne »kralj Francije«). Ta semantična razlika je imela simbolni pomen: poudarjala je idejo, da njegova oblast izhaja iz naroda oziroma državnega soglasja, ne iz božanske pravice in večne pravne pripadnosti ozemlju. Kljub temu je njegova vladavina ostala monarhija z omejeno (in socialno selektivno) politično vključenostjo, kar je privedlo do novega vala nezadovoljstva in končno do revolucije leta 1848, ko je tudi on odstopil.

Julijska revolucija tako pomeni pomembno prelomnico: padec ene oblike monarhije in vzpostavitev drugačne, bolj buržoazne ustavne monarhije, hkrati pa ostaja primer, kako zmerne reforme lahko hitro izgubijo legitimnost, če ne razrešijo temeljnih družbenih napetosti.