Papež Poncijan (Pontianus) (papež med leti 230 in 235, umrl leta 235 po Kr.) je bil osemnajsti papež in uradni naziv mu je bil rimski škof Katoliške cerkve. Njegova škofovska služba je potekala v času relativno mirnega obdobja za kristjane pod cesarjem rimskega cesarja Severa, vendar se je končala z nasilnim preganjanjem, ko je oblast prevzel Maksimin Traks.
Življenje in kratka vladavina
O Pontijanovem življenju pred izvolitvijo in o njegovih dejanjih kot papeža viri dajejo le skope informacije. Znano je, da je vodil rimsko krščansko skupnost v času, ko se je Cerkev še soočala z notranjimi teološkimi razpravami in občasnimi zunanjimi pritiski. Po virih mu pripisujejo obsodbo nekaterih naukov teologa Origena in ukaz, da se njegovi spisi ne širijo v rimski cerkvi — o tem obstajajo različna zgodovinska mnenja in interpretacije, saj so bila teološka vprašanja v tem obdobju pogosto predmet poznejših presoj.
Preganjanje, izgnanstvo in smrt
Ko je leta 235 oblast zasedel Maksimin Traks, je ta začel ostreje preganjati krščane. Maksimin ni prenašal nasprotnih političnih ali verskih skupin in je ukazal aretacijo številnih kristjanov. Med aretiranimi sta bila tudi papež Poncijan in pomemben rimski cerkveni vodja Hipolit (po tradiciji eden izmed nasprotnikov papeževe oblasti in kasneje spravljen s cerkveno hierarhijo). Oba sta bila izgnana v težke razmere v rudnike na Sardiniji, kjer sta zaradi krutih pogojev kmalu umrla.
Rezignacija in pomen
V virih je omenjena tudi izredna okoliščina, da je Poncijan kot prvi znani papež odstopil — naj bi odstopil med izgnanstvom, da bi omogočil uredno izvolitev naslednika v Rimu, kjer so bili zaradi preganjanja potrebni stabilni pogoji za izbiro novega škofa. Ta dejanja so mu prinesla ime zgodovinskega precedensa v zgodovini papeštva.
Pokop, mučeništvo in v čaščenje
Poncijanovo truplo je bilo po tradiciji preneseno nazaj v Rim in pokopano v Kalistovih katakombah na Apijski cesti. Kalistove katakombe so pomemben zgodnji krščanski grobiščni kompleks, kjer so bili pokopani številni škofi in mučenci. Poncijan velja za mučenca in svetnika Katoliške cerkve; njegova spomina se Cerkev spominja skupaj z Hipolitom. Njegov god se praznuje 13. avgusta, ko se obeležuje tudi spomin na Hipolita.
Dediščina in zgodovinski viri
Pontijanova vloga v zgodnji cerkveni zgodovini je cenjena predvsem zaradi njegovega mučeništva in dejanja, ki so olajšala kontinuiteto rimske škofije v času preganjanja. O njegovem življenju in dejanju poročajo zgodnji cerkveni zgodovinarji, kot so Euzebij in kasnejši zapisi v Liber Pontificalis, vendar so razpoložljivi podatki omejeni in ponekod predmet različnih interpretacij. Kljub skromnim zgodovinskim virom pa je Poncijan zaradi svojega izgnanstva, trpljenja in zgodnjega odstopa ostal pomembna osebnost v zgodovini papeštva.