Faunovo popoldne (L'après-midi d'un faune): Nižinski, Debussy, škandal

Faunovo popoldne (francosko L'après-midi d'un faune) je sodobni balet, koreografiran na istoimensko glasbeno predlogo Clauda Debussyja Prélude à l'après-midi d'un faune. Koreografijo je ustvaril Nižinski, ki je v naslovni vlogi tudi nastopil kot favn. Glasbo in balet je navdihnila simbolistična pesem Stéphana Mallarméja L'après-midi d'un faune, ki v svoji viziji sanjavih, erotičnih domišljij favna raziskuje mejo med spominom, željo in iluzijo. Debussyjev preludij, napisan leta 1894, s svojim impresivnim orkestrskim barvami in prepoznavnim flavtinim uvodom ustvarja zvočno podobo popoldanskega omamljenega potopa v sanje, kar je bilo izhodišče za koreografijo.

Izvor, uprizoritev in scenografija

Balet je bil prvič uprizorjen 29. maja 1912 v pariškem gledališču Théâtre du Châtelet v okviru Djagilejevega Ballets Russes. Kostume in scenografijo je oblikoval Léon Bakst, čigar eksotične, barvite podobe so bile značilne za predstave Ballets Russes. Nižinski je v uprizoritvi plesal vlogo favna; njegovo koreografsko izhodišče je premikalo meje klasičnega baleta in uveljavilo nov, stiliziran gib, navdihnjen z antično umetnostjo, egiptovskimi in grškimi reliefi ter dvodimenzionalnimi, kiparskimi pozami.

Koreografija in njen slog

Nižinskega koreografija je bila radikalna: gib je pogosto v napačnih (turn-in) pozicijah, z ostrimi, ploskovitimi gibi, neoklasičnimi in arhaičnimi pozi. Poudarjena sta bila ekspresija telesa in erotičnost – elementi, ki so odstopali od takratnih baletnih norm. V uprizoritvi so bili vključeni tudi provokativni prizori in žaljivi seksualni sugestiji, zlasti v zaključku baleta, ki so ga sodobniki razumeli kot eksplicitno prikazovanje favnovega spolnega dejanja z ruto ali pramenom, ki ga pusti nimfa.

Skandal in javni odziv

Koreografija in predvsem njen konec sta povzročila škandal. Nekateri sodobni kritiki so interpretirali finale kot surovo, moralen prestopek; doseže vrhunec na šali nimfe – tako je bil razlagan sugestivni zaključek. Gaston Calmette, urednik časopisa Le Figaro, je koreografijo napadel iz moralnih razlogov, medtem ko je kipar Auguste Rodin javno branil predstavo. Različne priče in kasnejše razlage so se razlikovale: Grace Robert v knjigi The Borzoi Book of Ballet zapiše, da je bil najprej za koreografijo odgovoren Bakst in da je Nižinski le izvajal njegova navodila; sestra Nižinskega (Bronislava Nijinska) pa je trdila, da Bakst in Djagilev pri koreografiji nista bistveno sodelovala in sta bila na vaje sprejeta šele v zadnjih fazah. Ker so vsi vpleteni pozneje umrli, popolna resnica o nastanku koreografije ostaja zavita v uganke.

Ameriška premiera, cenzura in poznejše uprizoritve

Prva ameriška predstava je bila 17. januarja 1916 v New Yorku. V Združenih državah je del katoliškega gledališkega gibanja zahteval spremembo zaključka, menili so, da je original preveč ekspliciten; konec je bil zato na določenih prizoriščih spremenjen. Djagilev je vodji Metropolitanske opere pripomnil: "Amerika je rešena." Kljub začasnim spremembam in prepovedim je balet vztrajal v repertoarju in doživel številne ponovitve in različice. Leta 1936 je Ballets Russes polkovnika W. de Basila v Metropolitanski hiši predstavil natančen faksimile izvirnika, kar je pripomoglo k ohranitvi in ponovni obravnavi prvotne vizije.

Pomen in dediščina

Faunovo popoldne velja za eno ključnih del zgodnje moderne plesne umetnosti. Zdrzne v smeri dekonstrukcije klasične tehnike, uvede novo gibanje telesa in vizualno izražanje erotike na oder. Deloma je bil tudi poskus odgovoriti ali delovati kot estetski protistrup proti posnemovalcem Isadora Duncana in njihovim grškim plesnim interpretacijam – kot trdi Grace Robert, bil je ustvarjen z namenom ponuditi alternativo. Debussyjeva glasba, Mallarméjeva simbolistična poezija in Bakstova vizualna podoba skupaj z Nižinskim kot plesalcem in koreografom dajejo delu izjemno mesto v zgodovini baleta: del, ki je hkrati glasbeni, literarni in scenski provokator ter izvirnik, ki je vplival na nadaljnji razvoj sodobnega plesa.

Ker izvirna koreografija ni bila sistematično notirana, so mnoge kasnejše uprizoritve temeljile na fotografijah, kritikah, pričevanjih plesalcev in delnih obnovitvah, zato obstaja več interpretacij prvotne vizije. Kljub temu pa ostaja Faunovo popoldne eno najbolj razpravljenih in vplivnih del 20. stoletja, ki še vedno vzbuja zanimanje, študije in občasne rekonstrukcije.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je naslov baleta?

V: Kdo je napisal pesem, ki je navdihnila ta balet?

V: Kdo je napisal glasbo za ta balet?

V: Kdo je postavil koreografijo baleta Faunovo popoldne?

V: Kdaj je bil balet prvič uprizorjen?

V: Kdo je oblikoval kostume in scenografijo za to predstavo?

V: Kdaj je bila predstava prvič uprizorjena v Ameriki?

Išči po črki