Tallulah Brockman Bankhead (31. januar 1902 – 12. december 1968) je bila ameriška igralka, znana po izraziti osebnosti, barčnem glasu in odrskih ter filmskih nastopih, ki so jo uvrstili med ikone svoje dobe.
Zgodnje življenje in družina
Tallulah se je rodila v Alabami in je izhajala iz vplivne in politično aktivne družine. Njen oče je bil vodilni "južnjaški demokrat" and je v tridesetih letih 20. stoletja postal predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa. V otroštvu je bila prijateljica Zelde Fitzgerald, žene pisatelja F. Scotta Fitzgeralda, kar odraža njeno povezanost z ameriško kulturno elito tistega časa.
Gledališče, film, radio in televizija
Tallulah je bila igralsko dejavna od začetka do konca svojega življenja in je v svojo kariero zbrala skoraj 300 filmskih, gledaliških, televizijskih in radijskih vlog. Njena odrska kariera je vključevala velike turneje in uspešne nastope na Broadwayu — še posebej znana je bila njena izvedba v obnovljeni predstavi Noëla Cowarda Zasebno življenje, s katero se je podala na turnejo in pozneje igrala na Broadwayu več sezon. Predstava ji je prinesla tako slavo kot znaten zaslužek.
V filmu je med najbolj opaznimi nastopi vlogo v treh glavnih vlogah v Devil and the Deep (1932), pri čemer je Tallulah dobila glavno vlogo v zasedbi, ki je vključevala tudi imena kot Gary Cooper, Charles Laughton in Cary Grant. Znano je tudi, da je producent David O. Selznick, ki je iskal igralko za vlogo Scarlett O'Hara v Gone with the Wind (1939), zapisal, da je Bankhead "prva izbira med uveljavljenimi zvezdami". Kljub temu je bil eden od razlogov, da je vloga šla drugi igralki, tudi tehnični premisleki glede fotografije v tehnicolorju in vprašanje primerne starosti za lik Scarlett; vlogo je na koncu dobila Vivien Leigh.
Ena največjih filmskih uspehov Tallulah predstavlja vloga v filmu Alfreda Hitchcocka Lifeboat (1943–1944), ki velja za eno njenih najboljših filmskih kreacij; za ta nastop je prejela nagrado newyorškega kroga filmskih kritikov in kritiško priznanje.
Osebno življenje, izzivi in zapuščina
Tallulahino zasebno življenje je bilo pogosto v središču pozornosti in ga je spremljala tudi afere z javnostjo. Bila je znana po razuzdanem življenjskem slogu, odprti spolnosti (vključno z odnosi z moškimi in ženskami), izrazitem uživanju alkohola in težavah z alkoholizmom ter odvisnostjo od drog. Njena ostrina, očarljiv govor in nepremišljeni humor so jo naredili za enega najbolj prepoznavnih glasov svojega obdobja, hkrati pa so te lastnosti vplivale tudi na njen javni ugled.
Kljub osebnim težavam je Bankhead ohranila veliko profesionalno aktivnost in komercialni uspeh; ob smrti je bila vredna približno 2 milijona dolarjev, kar je v tistem času pomenilo znatno premoženje.
Po smrti je bila njena umetniška zapuščina priznana še posthumno: leta 1972 je bila sprejeta v Ameriško gledališko dvorano slavnih, leta 1981 pa je bila uvrščena tudi v Žensko dvorano slavnih v Alabami. Njeno življenje in kariera še naprej zanimata biografe, gledališke zgodovinarje in širšo javnost — Tallulah Bankhead ostaja simbol silovitega odrskega karakterja in svobodne, odmevne osebnosti v ameriški zabavni industriji 20. stoletja.
