Thomas Cromwell — glavni minister Henrika VIII. in arhitekt angleške reforme
Thomas Cromwell — ambiciozen pravnik in glavni minister Henrika VIII, arhitekt angleške reformacije, ki je ločil cerkev od Rima in preoblikoval moč plemstva ter države.
Thomas Cromwell, 1. grof Esseški, KG, PC (ok. 1485 - 28. julij 1540) je bil angleški državnik in pravnik. Med letoma 1532 in 1540 je bil glavni minister (kot predsednik vlade) kralja Henrika VIII. Opravljal je številne pomembne funkcije in je nazadnje nosil visoke dvorske položaje; v letu 1540 je bil povišan v grofski stan kot 1. grof Esseški. Cromwell ni izhajal iz bogate ali plemiške družine: v življenju se je povzpel z delom, spretnostmi in državničinimi zaslugami.
Življenjska pot in vzpon
Cromwell se je rodil okoli leta 1485; njegovo natančno rojstno mesto ni v popolnosti dokumentirano, vendar ga zgodovina pogosto povezuje z območjem bližine Londona. V mladosti je prepotoval Evropo, bil trgovec in v različnih vlogah sodeloval v tujih približno renesančnih krogih, kar mu je prineslo praktične izkušnje in znanje tujih jezikov. Vrnitev v Anglijo ga je povezala z legatom in kardinalom Wolseyjem, pri katerem je opravljal funkcijo pravnega in administrativnega svetovalca. Ko je Wolsey padel v nemilost, se je Cromwell uspel priključiti Henriku VIII. in si s spretnim državniškim delom pridobiti kraljevo zaupanje.
Reforme, ki so spreminjale državo in Cerkev
Cromwell je vodil obsežen program centralizacije in modernizacije uprave, ki je okrepil kraljevsko oblast na račun stare plemiške in cerkvene samostojnosti. Bil je eden najodločnejših zagovornikov angleške reformacije in ločitve angleške cerkve od papeštva v Rimu. Cromwell je skupaj z režimom pripravil in promoviral ključne zakonske ukrepe, med njimi Act in Restraint of Appeals (1533) in Act of Supremacy (1534), s katerima je parlament potrdil Henrika kot vrhovno glavo Anglikanske cerkve.
Da bi novo ureditev cerkve dejansko uveljavil, je Cromwell vpeljal nova upravna in cerkvena pooblastila: bil je imenovan za kraljevega namestnika v duhovnih zadevah (Vicegerent in spiritualibus) in za generalnega vikarja, kar je kralju omogočilo neposredno upravljanje cerkvenih zadev. Pod Cromwellovim vodstvom je država izvedla inventuro cerkvenega premoženja (Valor Ecclesiasticus, 1535) in uvedla postopke za razlastitev številnih samostanov ter prenos njihovih dobrin v kraljevo last.
Administrativne in finančne spremembe
Njegove reforme niso bile le verske: ustvaril je ali reorganiziral institucije, ki so upravljale z novimi kraljevimi dohodki (npr. nove courts in komisije za upravljanje samostanskih posesti), uvedel bolj učinkovito pisno dokumentacijo in centraliziral davčno ter sodno upravo. S temi ukrepi je povečal prihodke krona in omogočil bolj enotno vladanje po kraljestvu.
Konflikti in padec
Zaradi hitrega vzpona iz neplemiškega izvora in prizadevanj za prerazporeditev moči je Cromwell pogosto veljal za povzpetnika in si pridobil številne sovražnike predvsem v konzervativnih krožkih plemstva in višjega duhovništva. Njegova pragmatična ter pogosto brezobzirna izvedba politik je sprožila odpor – med največjimi izzivi je bilo tudi zatrtje velikega upora v severni Angliji (Pilgrimage of Grace, 1536), ki je nasprotoval spremembam.
Njegov padec pa je bil povezan z diplomatskim in političnim neuspehom: ureditev poroke Henrika VIII. z Annom iz Clevesa (1540), ki jo je Cromwell posredoval, se je izkazala za katastrofo v očeh kralja. To je okrepilo nasprotnike v dvoru, zlasti stranko vojvode Norfolka, ki so izkoristili priložnost za napad na Cromwella. Aretacija in padec so bili hitri: Cromwell je bil obtožen izdaje in drugih krivd ter 28. julija 1540 v Londonu obglavljen.
Ocenjevanje dediščine
Cromwellova zapuščina je dvorezen. Po eni strani je s svojo administrativno vizijo, pravnimi in finančnimi reformami ter s preusmeritvijo cerkvene oblasti v roke krona trajno preoblikoval angleško državo in versko krajino. Po drugi strani ga nekateri zgodovinarji kritizirajo zaradi krutosti v izvajanju razlastitev samostanov in zaradi politične brezkompromisnosti.
V moderni kulturi je Cromwell postal predmet številnih študij in upodobitev; od zgodovinskih pričevanj do literarnih in igranih portretov (npr. v romanu Wolf Hall in televizijski seriji), ki ponovno preučujejo njegovo vlogo kot državnika in reformatorja.
Osebno: Cromwell je imel družino in otroke; njegov sin Gregory je preživel očeta in se ohranil v zgodovinskih virih, kar kaže, da družinski rod ni povsem izginil z njegovo smrtjo.
Propad in usmrtitev
Cromwell je podpiral Henrika VIII. pri odstranitvi Ane Boleyn in njeni zamenjavi z Jane Seymour. Cromwell si je v letih, ko je bil kraljev glavni minister, ustvaril številne močne sovražnike.
Njegov končni propad je povzročila naglica, s katero je kralja spodbudil k poroki z Ano Klevsko. To je bila poroka, za katero je Cromwell upal, da bo po nedavnem neuspehu s šestimi členi ponovno spodbudila angleško reformacijo. Ta podvig je postal katastrofa, ko je kralj Henrik Cromwellu povedal, da poroke ni sklenil. Henrik je Cromwellu dejal, naj ga s pravnimi sredstvi odvrne od poroke, vendar je moral kralj nadaljevati z njo ali pa tvegati ključno nemško zavezništvo. Kraljeva poroka z Ano Klevsko je bila za Cromwella katastrofa. To je bila priložnost, ki so jo Cromwellovi nasprotniki (predvsem vojvoda norfolški) potrebovali, da so si prizadevali za njegov padec.
Cromwell je bil usmrčen v Tyburnu 28. julija 1540, na isti dan, ko se je kralj ločil od Ane Klevske in se poročil s Katarino Howard.p60 Po usmrtitvi so glavo Thomasa Cromwella skuhali in jo nato nasadili na kol na Londonskem mostu, ki je bil obrnjen proti londonskemu mestu.
Henrik je obžaloval Cromwellovo usmrtitev. Približno osem mesecev zatem je Henrik obtožil svoje ministre, da so z lažnimi obtožbami povzročili Cromwellov padec.p496 Henrik je do konca življenja obžaloval, da je bil Cromwell usmrčen.
Opomba
Oliver Cromwell, revolucionarni voditelj, ki je v 17. stoletju strmoglavil britansko monarhijo in vodil kratkotrajno republikansko vlado, je bil potomec sestre Thomasa Cromwella, Catherine Cromwell (rojene okoli leta 1482).
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Thomas Cromwell?
O: Thomas Cromwell je bil angleški državnik in pravnik, ki je bil med letoma 1532 in 1540 glavni minister kralja Henrika VIII.
V: Kako se je Cromwell povzpel na oblast?
O: Cromwell ni izhajal iz bogate ali plemenite družine, vendar se je na oblast povzpel s trdim delom in svojimi zaslugami.
V: Kaj je bil Cromwellov cilj pri posodobitvi vlade?
O: Cromwellov cilj pri modernizaciji vlade je bil zmanjšati moč plemstva in cerkve.
V: Zakaj je Cromwell veljal za povzpetnika?
O: Cromwell je veljal za povzpetnika, ker je poskušal modernizirati vlado ter zmanjšati moč plemstva in cerkve.
V: Kakšno je bilo Cromwellovo stališče do angleške reformacije?
O: Cromwell je bil eden najmočnejših zagovornikov angleške reformacije, ki je bila prelom angleške cerkve s papeštvom v Rimu.
V: Kdo je postavil Henrika VIII. za poglavarja Anglikanske cerkve?
O: Parlament je leta 1534 Henrika VIII. imenoval za poglavarja Anglikanske cerkve.
V: Katera sta bila dva nova poklica, s katerima je Cromwell pomagal nadzorovati novo Cerkev?
O: Dve novi službi, ki ju je Cromwell pomagal opravljati v novi Cerkvi, sta bili vicegerent za duhovnike in generalni vikar.
Iskati