"Brat, ali si lahko privoščiš drobiž? ", ki se poje tudi kot "Buddy, Can You Spare a Dime? ", je ena najbolj znanih ameriških pesmi iz obdobja velike depresije. Leta 1931 sta jo napisala pisec besedil E. Y. "Yip" Harburg in skladatelj Jay Gorney. "Brother, Can You Spare a Dime?" je bila del muzikala New Americana iz leta 1932; melodija temelji na ruski uspavanki, ki jo je Gorney slišal kot otrok. Najbolj znana pa je postala po posnetkih Binga Crosbyja in Rudyja Valleeja. Obe različici sta izšli tik pred izvolitvijo Franklina Delana Roosevelta za predsednika in obe sta postali uspešnici številka ena na lestvicah. Crosbyjev posnetek Brunswick je postal najbolje prodajana plošča svojega obdobja in je postal himna razbitih sanj tistega časa.

Izvor in tematika

Pesem sta ustvarila tandem Harburg (besedilo) in Gorney (melodija). Besedilo uporablja prvi osebi ednine in govori iz perspektive posameznika, ki je delal pri velikih gradbenih projektih, služil v vojni in verjel v ameriško obljubo — a ga je potem prizadela brezposelnost. Glasovno in retorično močna lirika razkriva jezo in razočaranje nad padcem obljub, kar je bilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja zelo odmevno. Gorneyjeva melodija, navdihnjena z rusko uspavanko, pesmi daje melanholičen, skoraj obredni ton, ki okrepi ironičnost besedila.

Kulturni odziv in vpliv

"Brother, Can You Spare a Dime?" je hitro postala simbol časa: ljudje so jo dojemali kot glas tistih, ki so izgubili delo, dom in vero v napredek. Pesem se je uveljavila kot ena najpomembnejših protestnih in socialno kritičnih skladb v zgodovini ameriške popularne glasbe ter jo pogosto navajajo kot "himno" velike depresije. Zaradi neposrednosti besedila in močnega čustvenega naboja je pesem presegla žanrske meje muzikala in postala del širše javne razprave o socialnih razlogih in posledicah gospodarske krize.

Izvedbe, priredbe in zapuščina

Poleg prvih uspešnih posnetkov Binga Crosbyja in Rudyja Valleeja so pesem pozneje interpretirali mnogi glasbeniki različnih žanrov, kar priča o njeni trajni relevantnosti. Uporabljena je bila tudi v filmih, dokumentarcih in gledaliških uprizoritvah, kadar je bilo potrebno prikazati duhovno ozadje tridesetih let ali komentirati družbeno neenakost. Pesem ostaja del glasbene in kulturne učno-gradiva, uporablja se v razpravah o zgodovini ameriške popularne glasbe in o odzivih družbe na gospodarske krize.

Pomen danes

Današnji poslušalci pesem pogosto razumejo kot zgodovinski dokument in kot univerzalno sporočilo o ranljivosti obljub o blaginji. Zaradi neposrednih vprašanj o delu, dostojanstvu in odgovornosti družbe pesem še vedno odmeva v razpravah o socialni pravičnosti in ekonomskih krizah. V številnih primerih služi tudi kot opomin, kako hitro lahko zaupanje in stabilnost, ki ju nekdaj dojemamo kot samoumevni, izginejo.

Opomba: Pesem je produkt svojega časa, vsebina in retorika odražata zgodovinski kontekst zgodnjih tridesetih let 20. stoletja; raziskovalci in izvajalci jo še vedno interpretirajo in postavljajo v različne zgodovinske in sodobne kontekste.