Bunyip
Bunyip je mitsko bitje iz avstralske mitologije. Živi naj bi v močvirjih, mlakah, potokih, rečnih strugah in vodnih luknjah. Bunyip najdemo v tradicionalnih verovanjih in zgodbah domorodcev iz številnih delov Avstralije, čeprav ga v različnih jezikovnih skupinah imenujejo z več različnimi imeni. Med njimi so kianpraty ob reki Murrumbidgee, wowee v Hunter Valley, wee waa v regiji Narrandera in številna druga imena. Ime bunyip izvira iz jezika Wemba-Wemba v jugovzhodni Avstraliji. Danes se običajno prevaja kot "hudič" ali "zli duh".
Med zgodnjim naseljevanjem Avstralije s strani Evropejcev se je razširila misel, da je bunyip dejansko neznana žival, ki jo je treba šele odkriti. V štiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja so naseljenci zabeležili veliko število "opazovanj" bunyipa, zlasti v Viktoriji, Novem Južnem Walesu in Južni Avstraliji. Evropejci so na začetku in sredi 19. stoletja pisali različne zgodbe o bunyipih. Zgodbe so običajno pripovedovali otrokom, da bi se ti izogibali nevarnim vodnim območjem.
Obstaja veliko različnih opisov, kako je videti bunyip. Med značilnostmi, o katerih so pogosto poročali časopisi v začetku 19. stoletja, so bili temno krzno, pasji obraz, ostri zobje in kremplji, plavuti, brki ali rogovi ter raci podoben kljun. Eden od piscev, Robert Brough Smyth, je zapisal veliko različnih opisov bunyipa. Vendar je sklepal, da večina ljudi v resnici ne ve veliko o tem, kako je videti ali kako se obnaša, in da so se bitja preveč bali, da bi lahko opazovali njegov videz.
Znanstveniki domnevajo, da se je zgodba o bunyipu morda prenesla iz časov, ko je v Avstraliji še živela megafavna. Primerjali so jih z izumrlimi močeradi, kot sta Diprotodon ali Thylacoleo. Drugi raziskovalci so domnevali, da bi ljudje, ki bi našli fosilizirane ostanke takšnih živali, te prepoznali kot bunyip.
Zgodnja poročila o naseljencih
Prvo pisno poročilo o bunyipu je bilo objavljeno julija 1845. Časopis je poročal o najdbi fosilov v bližini Geelonga. Ko so kosti pokazali nekemu aboridžincu, naj bi ta takoj prepoznal, da gre za bunyipa. Prosili so ga, naj nariše sliko bunyipa. Časopis je opisal, da ima glavo kot emu ter telo in noge kot aligator. Njegove noge naj bi bile močne, z debelimi in kratkimi zadnjimi in dolgimi sprednjimi nogami. Imel naj bi dolge kremplje. V vodi naj bi plaval kot žaba, na obali pa je hodil po zadnjih nogah in bil visok 12 ali 13 čevljev (3,7 ali 4,0 m).
Januarja 1846 so z bregov rekeMurrumbidgee v Novem Južnem Walesu odnesli čudno lobanjo. Oseba, ki jo je našla, je povedala, da so jo vsi domorodci, ki jim je bila pokazana, imenovali bunyip. Lobanja je bila razstavljena v Avstralskem muzeju v Sydneyju. Ogledale so si jo množice ljudi in časnik The Sydney Morning Herald je zapisal, da so številni obiskovalci pripovedovali zgodbe o tem, kako so videli "bunyipa".
Drugo zgodbo o bunyipu je leta 1852 napisal pobegli kaznjenec William Buckley. Zapisal je, da v številnih jezerih, ki jih je obiskal, živi "dvoživka, ki jo domačini imenujejo Bunyip". Zapisal je, da je videl le hrbet živali, ki je bil po njegovih besedah prekrit s sivim perjem. Opisal je, da je bila velika kot majhna krava. Trdil je, da naj bi imel bunyip nadnaravne moči.
Tako imenovana bunyipova lobanja, ki je bila v Avstralskem muzeju razstavljena v 40. letih 19. stoletja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bunkip?
O: Bunyip je mitsko bitje iz avstralske mitologije. Živi naj bi v močvirjih, billabongih, potokih, rečnih strugah in vodnih luknjah.
V: Katera so različna imena za bunyipa?
O: Različne jezikovne skupine imajo različna imena za bunyipa. Med njimi so kianpraty ob reki Murrumbidgee, wowee v Hunter Valley, wee waa v regiji Narrandera in številna druga imena. Ime bunyip izvira iz jezika Wemba-Wemba v jugovzhodni Avstraliji in se danes običajno prevaja kot "hudič" ali "zli duh".
V: Kako so Evropejci gledali na bunyipa v času zgodnje naselitve?
O: Med zgodnjo naselitvijo Avstralije s strani Evropejcev je veljalo prepričanje, da je bunyip resnična neznana žival, ki jo je treba šele odkriti. V tem obdobju je bilo zabeleženih veliko število opažanj in o njih so nastale različne pisne zgodbe.
V: Katere značilnosti so pogosto navedene v opisih bunyipa?
O: Značilnosti, ki se pogosto pojavljajo v opisih bunyipa, so temno krzno, obraz kot pes, ostri zobje in kremplji, plavuti, kljun ali rogovi in raci podoben kljun.
V: Kako je Robert Brough Smyth zabeležil podatke o tem, kako je videti bunyip?
O: Robert Brough Smyth je zabeležil veliko različnih opisov tega, kako je po mnenju ljudi izgledal Bunyip, vendar je ugotovil, da večina ljudi v resnici ne ve veliko o njegovem videzu ali obnašanju, ker jih je bilo preveč strah, da bi ga pravilno zabeležili.
V: Kaj se po mnenju znanstvenikov lahko skriva za zgodbami o Bunyipih?
O: Znanstveniki so domnevali, da so se zgodbe o Bunyipsu morda prenašale iz časov, ko je v Avstraliji še obstajala megafavna, in primerjali so izumrle močerade, kot sta Diprotodon ali Thylacoleo, z Bunyipsi. Poleg tega nekateri znanstveniki domnevajo, da bi ljudje, ki bi našli fosilne ostanke, ugotovili, da gre za Bunjipe.
