Celera je korporacija, registrirana v Kaliforniji v ZDA, ustanovljena leta 1998 za odkrivanje in prodajo informacij o analizi zaporedja DNK, zlasti človeškega genoma. Družba je znana po uvajanju visokozmogljive avtomatizirane sekvencijske tehnologije in obsežnih bioinformatičnih postopkov, s katerimi je poskušala hitro zbrati in strukturirati genomske podatke. Družba je zdaj v celoti v lasti družbe Quest Diagnostics, korporacije, ki opravlja storitve kliničnih laboratorijev.

Prvi predsednik družbe Celera, Craig Venter, skupaj s sodelavcem Hamiltonom Smithom, sta bila odgovorna za prvotno znanstveno delo in razvoj strategije podjetja. Celera je za sekvenciranje človeškega genoma uporabljala predvsem pristop, imenovan whole‑genome shotgun sequencing (sekvenciranje z naključnimi vložki), ki je obljubljal hitrejše in cenejše pridobivanje podatkov v primerjavi z nekaterimi tradicionalnimi metodami.

Med podjetjem Celera in javno financiranim projektom Human Genome Project je obstajala močna tekmovalnost, ki je pritegnila veliko medijske pozornosti in strokovnih razprav. Tekmovalnost se je nanašala tako na metodoločna vprašanja kot na vprašanja dostopa do podatkov, lastništva in morebitnih patentnih zahtevkov. Kljub temu sta se javni in zasebni projekt kasneje dogovorila za določeno stopnjo sodelovanja in izmenjave informacij, zaradi česar so bili rezultati koristni širši raziskovalni skupnosti.

Pomembni mejniki vključujejo javno razkritje osnutka zaporedja človeškega genoma konec junija 2000 in kasnejše objave rezultatov v znanstvenih revijah v letu 2001. Objave sta takrat sprožila obsežno razpravo o tem, kako naj bodo genomski podatki shranjeni, razpoložljivi in uporabljeni v raziskavah ter medicini.

Celera je prvotno zasnovala poslovni model, ki je temeljil na komercialnem dostopu do zbirke genetskih podatkov — naročniških bazenih, programski opremi za analizo in storitvah za farmacevtske raziskave. Ta pristop je sprožil etične in pravne razprave o odprtem dostopu do znanstvenih podatkov. Sčasoma so pod pritiskom skupnosti in zaradi praktičnih potreb raziskav mnogi podatki postali bolj dostopni širši javnosti.

Podjetje je svoje tehnologije uporabilo tudi pri sekvenciranju in analizah drugih genomov ter pri razvoju bioinformatičnih orodij za iskanje kandidatnih tarč za zdravila in biomarkerjev. V vplivu na področje genomike je Celera pospešila razvoj visokozmogljivih sekvenčnih tehnologij in pokazala, kako lahko zasebni sektor sodeluje z javnimi raziskavami za dosego hitrih rezultatov.

Kasnejša prestrukturiranja dejavnosti in spremembe lastništva so preoblikovala poslovno pot Celere; družba je delovala v različnih oblikah, preusmerjala poudarke proti diagnostiki in raziskavam zdravil, dokler ni bila na koncu vključena v širše korporativne strukture, v katerih prevladuje Quest Diagnostics. Ne glede na to ostaja Celera v zgodovini genomike pogosto navajan primer hitrih tehnoloških sprememb, javno-zasebnega sodelovanja in razprav o dostopu do genetskih informacij.

Vpliv Celere je večplasten: pospešila je sprejetje avtomatiziranega sekvenciranja, prispevala k razvoju bioinformatike in odprla pomembne razprave o komercializaciji znanstvenih podatkov ter etičnih vidikih uporabe genomskih informacij v medicini in raziskavah.