CfA2 Veliki zid
Veliki zid je ena največjih znanih superstruktur v vesolju.
Gre za ogromno skupino galaksij, ki so od nas oddaljene približno 200 milijonov svetlobnih let. Veliki zid je kot dolga, tanka nitka: dolg je več kot 500 milijonov svetlobnih let, širok 300 milijonov svetlobnih let, debel pa le 15 milijonov svetlobnih let. Odkrit je bil leta 1989 na podlagi podatkov raziskave rdečega premika.
Ne vemo, kako daleč še sega zid. Naš pogled je oviran z galaktično ravnino Mlečne ceste. Plin in prah iz Galaksije (t. i. območje izogibanja) astronomom zastira pogled. Zaradi tega ne moremo ugotoviti, ali se zid konča ali se nadaljuje naprej.
V standardnem modelu razvoja vesolja se takšne strukture, kot je Veliki zid, oblikujejo vzdolž temne snovi in sledijo njenim mrežastim nizom. Ta temna snov naj bi narekovala strukturo vesolja na najobsežnejših ravneh. Temna snov gravitacijsko privlači barionsko snov in prav ta "običajna" snov po mnenju astronomov tvori dolge in tanke stene nadgalaktičnih kopic.
Veliki zid vključuje nadskupini Coma in Herkul.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Veliki zid?
O: Veliki zid je ena od največjih znanih superstruktur v vesolju, ki je ogromna skupina galaksij, oddaljenih približno 200 milijonov svetlobnih let.
V: Kako dolg je Veliki zid?
O: Veliki zid je dolg več kot 500 milijonov svetlobnih let.
V: Kako širok je Veliki zid?
O: Veliki zid je širok 300 milijonov svetlobnih let.
V: Kako debel je Veliki zid?
O: Veliki zid je debel le 15 milijonov svetlobnih let.
V: Kako so odkrili Veliki zid?
O: Veliki zid je bil odkrit leta 1989 na podlagi podatkov raziskave rdečega premika.
V: Zakaj je nemogoče ugotoviti, ali se zid konča ali se nadaljuje naprej?
O: Naš pogled na konec Velikega zidu ovira galaktična ravnina Mlečne ceste, ki astronomom zastira pogled. To območje je znano kot območje izogibanja.
V: Kakšen je standardni model razvoja vesolja?
O: V standardnem modelu razvoja vesolja se strukture, kot je Veliki zid, oblikujejo vzdolž in sledijo mrežastim nizom temne snovi, ki narekuje strukturo vesolja na najobsežnejši ravni. Temna snov gravitacijsko privlači barionsko snov in prav ta "običajna" snov po mnenju astronomov tvori dolge in tanke stene nadgalaktičnih kopic.
