Chandrayaan-2: indijska misija na Luno (ISRO) in neuspešen pristanek 2019
Chandrayaan-2: zgodba indijske misije ISRO na Luno, izstrelitev, neuspešen pristanek 2019 in posledice za prihodnje lunarne raziskave.
Chandrayaan-2, kar pomeni Lunarno plovilo ali Lunarno plovilo, ( izgovorjava (pomoč-info)) je druga indijska misija na Luno po Chandrayaan-1. Misija, ki jo je izdelala Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO), je bila 22. julija 2019 ob 14:43 IST (09:13 UTC) izstreljena z drugega izstrelišča v vesoljskem središču Satish Dhawan na Luno z raketo za izstrelitev geosinhronskih satelitov Mark III (GSLV Mk III). S pravilnim pristankom na luninem južnem polu bi bila Indija po vesoljskih agencijah ZDA, ZSSR in Kitajske četrta država, ki je dosegla mehak pristanek na Luni. Pričakovani pristanek misije je bil 7. septembra 2019 ob 01:55 IST (6. september 2019, 20:25 UTC), vendar je strmoglavil, ko je na višini 2100 metrov izgubil komunikacijo.
Sestava misije
Chandrayaan-2 je bila sestavljena iz treh glavnih elementov:
- Orbiter – ostal je v lunini orbiti in nosil več znanstvenih instrumentov za oddaljeno opazovanje površja in okoliške atmosfere (eksosfere).
- Lander "Vikram" – namenjen mehkem pristanku na površju Lune in postavitvi roverja na tla za neposredne meritve.
- Rover "Pragyan" – manjše robotsko vozilo, ki bi po pristanku izvedlo površinske analize mineralne sestave in priskrbel lokacijske meritve v neposredni bližini pristajalne točke.
Cilji misije
Glavni cilji Chandrayaan-2 so bili:
- iskanje in kartiranje vodnega ledu oziroma sledi vode na luninem južnem polu;
- visokoresolucijsko mapiranje luninega površja in mineralne sestave;
- raziskovanje lunine eksosfere in njenega prostora okoli površja;
- demonstraža tehnologij mehkih pristankov in premikanja robotov po lunini površini.
Potek misije
Po izstrelitvi je vesoljsko plovilo izvedlo vrsto manevrov za povečanje orbite okoli Zemlje ter nato translunarni vstop proti Luni. V avgustu 2019 je plovilo vstopilo v lunin orbit, kjer je orbiter nadaljeval z opazovanji in pripravo pristajalnega modula. Lander se je od orbiterja ločil pred načrtovanim pristankom, potem pa je prišlo do težav v zadnji fazi pristajanja.
Neuspešen pristanek
Med zadnjo fazo spuščanja 6. septembra 2019 je ISRO izgubila komunikacijo z landerjem Vikram na višini približno 2,1 km. Kasneje so se pojavile ugotovitve, da je prišlo do odstopanja hitrosti in trajektorije v kritični fazi zniževanja, kar je preprečilo predviden mehak pristanek in povzročilo trk oziroma trdo pristajanje.
Kljub temu se je orbiter izkazal za operativno uspešen: ostal je v orbiti in še naprej deloval, zbiral znanstvene podatke in pošiljal meritve na Zemljo. NASA-ini in drugi sateliti so kasneje potrdili prisotnost razbitin na površju blizu pričakovane točke pristanka, ISRO pa je objavila dovolj podatkov za nadaljnje analize in preiskave.
Rezultati in zapuščina
Čeprav je bil pristanek landerja neuspešen, je bil Chandrayaan-2 pomemben mejnik za indijsko vesoljsko dejavnost. Orbiter je nadaljeval z znanstvenim delom in posredoval pomembne informacije o luninem južnem polu, zlasti o topografiji, mineralni sestavi in razporeditvi površinskih značilnosti. Misija je prispevala k razumevanju luninega okolja ter izboljšala indijske sposobnosti načrtovanja in izvedbe medplanetarnih misij.
Nadaljnje misije in pomen za prihodnost
Neuspeh pri pristanku Chandrayaan-2 ni ustavil razvoja: ISRO je iz izkušenj črpala znanje in izboljšala tehnologije za prihodnje misije. Kot rezultat je Indija nadaljevala s programom za mehke pristanke na Luni in leta 2023 izvedla misijo Chandrayaan-3, ki je bila namenjena posebej demonstraciji mehkih pristanek in premikanju po površju.
Chandrayaan-2 je tako ostal pomemben korak v razvoju indijske vesoljske tehnologije: pokazal je sposobnost izstrelitve kompleksnega lunarnega sistema in dolgoročne operacije orbiterja, hkrati pa prinesel dragocene izkušnje za prihodnja prizadevanja raziskovanja Lune.
Zgodovina
12. novembra 2007 sta se Ruska zvezna vesoljska agencija (Roscosmos) in ISRO dogovorili o sodelovanju pri projektu Chandrayaan-2. ISRO bi bila odgovorna za orbiter in rover, Roscosmos pa za izdelavo pristajalnega modula. Zasnova vesoljskega plovila je bila končana avgusta 2009, znanstveniki obeh držav pa so opravili skupni pregled.
Čeprav je ISRO tovor za Chandrayaan-2 dokončal po načrtu, je bila misija prestavljena na leto 2016, ker Rusija ni mogla pravočasno izdelati pristajalnega modula. Ko se je Rusija odločila, da do leta 2015 ne bo mogla izdelati pristajalnega modula, se je Indija odločila, da bo lunarno misijo razvila sama.
Izstrelitev vesoljskega plovila je bila načrtovana za marec 2018, vendar je bila odložena. Februarja 2019 sta se med enim od preizkusov rahlo poškodovali dve nogi pristajalnega modula, zaradi česar je bil datum izstrelitve še zamujen.
Cilji
Glavna cilja sonde Chandrayaan-2 sta dokazati sposobnost mehkega pristanka na površini Lune in upravljanje robotskega roverja na površini. Znanstveni cilji so študije lunarne topografije, mineralogije, vsebnosti elementov, lunarne eksosfere ter podpisov hidroksila in vodnega ledu. Orbiter bo raziskoval Lunino površje in pomagal pripraviti njegove 3D-karte. Radar na krovu bo prav tako raziskoval površje, hkrati pa preučeval vodni led na Luninem južnem polu in debelino Lunine zemlje na površju.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje druga indijska misija na Luno?
O: Ime druge indijske misije na Luno je Chandrayaan-2.
V: Kdo je izvedel misijo?
O: Misijo je izvedla Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO).
V: Kdaj je bila misija izstreljena?
O: Misija je bila izstreljena 22. julija 2019 ob 14:43 IST (09:13 UTC).
V: Kakšno vrsto vozila so uporabili za izstrelitev?
O: Za izstrelitev je bilo uporabljeno geosinhrono satelitsko nosilno vozilo Mark III (GSLV Mk III).
V: Če bi bila uspešna, kaj bi bilo doseženo?
O: Če bi bila uspešna, bi Indija postala četrta država po vesoljskih agencijah ZDA, ZSSR in Kitajske, ki bi dosegla mehak pristanek na Luni.
V: Kdaj je bil predviden datum pristanka Chandrayaan-2?
O: Pričakovani datum pristanka za Chandrayaan-2 je bil 7. september 2019 ob 01:55 IST (6. september 2019, 20:25 UTC).
V: Na kateri višini se je komunikacija s Chandrayaanom-2 izgubila?
O: Komunikacija s Chandrayaanom-2 se je izgubila na višini 2100 metrov.
Iskati