Kemijska informatika
Kemijska informatika (znana tudi kot kemijska informatika in kemijska informatika) je preučevanje velikih količin kemijskih informacij. Večinoma se izvaja s pomočjo računalnikov. Ta orodja uporabljajo farmacevtska podjetja za odkrivanje novih zdravil.
Kemijska informatika uporablja računalništvo in informacijsko tehnologijo za reševanje kemijskih problemov. Kemijskoinformatika se ukvarja z algoritmi, zbirkami podatkov in informacijskimi sistemi, spletnimi tehnologijami, umetno inteligenco in mehkim računalništvom, teorijo informacij in računanja, inženiringom programske opreme, rudarjenjem podatkov, obdelavo slik, modeliranjem in simulacijo, obdelavo signalov, diskretno matematiko, teorijo nadzora in sistemov, teorijo vezij in statistiko za ustvarjanje novega znanja na področju kemije.
Zgodovina
Izraz kemoinformatika je leta 1998 opredelil F. K. Brown:
Osnove
Kemijska informatika združuje znanstvena področja kemije in računalništva. Kemijsko informatiko je mogoče uporabiti tudi za analizo podatkov v industriji papirja, celuloze in barvil.
Uporablja
Shranjevanje in iskanje
Glavna uporaba kemijske informatike je shranjevanje informacij o spojinah. Učinkovito iskanje takšnih shranjenih informacij vključuje teme, ki jih v računalništvu obravnavata podatkovno rudarjenje in strojno učenje.
Formati datotek
Računalniki predstavljajo kemijske strukture v specializiranih formatih, kot je kemijski označevalni jezik XML ali SMILES. Nekateri formati so primerni za vizualne predstavitve v 2 ali 3 dimenzijah, drugi pa so primernejši za preučevanje fizikalnih interakcij, modeliranje in študije spajanja.
Virtualne knjižnice
Kemijski podatki se lahko nanašajo na resnične ali navidezne molekule. Virtualne spojine se lahko uporabljajo za raziskovanje kemijskega prostora in napovedovanje novih spojin z želenimi lastnostmi.
Virtualne knjižnice razredov spojin (zdravila, naravni proizvodi, raznoliki sintetični proizvodi) so bile nedavno ustvarjene z uporabo algoritma FOG (fragment optimized growth).
Virtualni pregled
Namesto testiranja dejanskih kemikalij virtualno presejanje vključuje računalniško presejanje spojin, da bi se ugotovilo, katere spojine imajo verjetno želene lastnosti, kot je biološka aktivnost proti določenemu cilju.
Kvantitativno razmerje med strukturo in aktivnostjo (QSAR)
Gre za napovedovanje aktivnosti spojin na podlagi njihovih struktur. Te študije povezujejo keminofrmatiko s kemometrijo. Pomembni so tudi kemijski ekspertni sistemi. Ti predstavljajo dele kemijskega znanja v računalnikih.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kemioinformatika?
O: Kemioinformatika je preučevanje velikih količin kemijskih informacij z uporabo računalnikov.
V: Katera orodja se uporabljajo predvsem v kemoinformatiki?
O: Pri kemoinformatiki se uporabljajo predvsem računalniki.
V: Zakaj je kemoinformatika pomembna?
O: Kemioinformatika je pomembna, ker jo farmacevtska podjetja uporabljajo za odkrivanje novih zdravil in pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
V: S čim se ukvarja kemoinformatika?
O: Kemioinformatika se ukvarja z algoritmi, podatkovnimi bazami in informacijskimi sistemi, spletnimi tehnologijami, umetno inteligenco in mehkim računalništvom, informacijsko in računsko teorijo, inženiringom programske opreme, podatkovnim rudarjenjem, obdelavo slik, modeliranjem in simulacijo, obdelavo signalov, diskretno matematiko, teorijo nadzora in sistemov, teorijo vezij in statistiko.
V: Kako kemoinformatika ustvarja novo znanje o kemiji?
O: Kemioinformatika ustvarja novo znanje o kemiji z uporabo računalništva in informacijske tehnologije za analizo kemijskih podatkov in reševanje problemov, povezanih s kemijo.
V: Kaj je keminformatika?
O: Kemioinformatika je drugo ime za kemioinformatiko.
V: Kako se kemoinformatika uporablja za odkrivanje novih zdravil?
O: Farmacevtska podjetja uporabljajo kemijsko informatiko za analizo velikih količin kemijskih podatkov in ugotavljanje vzorcev, ki jih je mogoče uporabiti za oblikovanje novih zdravil.
