Pepelka
"Pepelka ali Stekleni čeveljček je pravljica Charlesa Perraulta. Prvič je bila anonimno objavljena leta 1697 v Parizu v zbirki osmih Perraultovih pravljic Histoires ou contes du temps passé (Zgodbe ali pripovedke preteklih časov).
Zgodba govori o grdo obravnavani deklici, ki se s pomočjo svoje vile botre odpravi na ples v bučni kočiji. Opolnoči pobegne s plesa in izgubi svoj stekleni čeveljček. Princ, ki se je zaljubil vanjo, najde njen izgubljeni čeveljček in ga pozneje uporabi, da bi jo našel.
Podobne evropske pravljice najdemo v knjigah Bonaventure des Periers New Recreations and Joyous Games (1558) in Giambattista Basile Pentamerone (1634-6). Brata Grimm sta svojo različico "Aschenputtel" vključila v zbirko Otroške in gospodinjske pravljice (1812). Pravljice, podobne Pepelki, obstajajo v kitajski, indijski, afriški, javanski, avstralski in japonski literaturi in folklori. Pravljica je bila prirejena za oder, filme, televizijo in druge medije.
Ilustracija Pepelke, Charles Robinson, 1900. Iz zbirke "Tales of Passed Times" z zgodbami Charlesa Perraulta.
Francoska izdaja
Massenetova opera Cendrillon
Zgodba
Vdovec se poroči s ponosno in vzvišeno žensko. Ta ima že dve lastni hčeri. Hčerko iz prvega zakona prezirajo, a je nežna in lepa, zato z njo grdo ravnajo. Dodeljena so ji vsa gospodinjska dela in spi na podstrešju. Dajo ji ime Pepelka, ker sedi v kotu dimnika.
Princ priredi ples, na katerega so povabljene vse ugledne dame. Pepelkine pastorke gredo na ples, Pepelka pa ostane doma in joka. Pojavi se njena vila botra in spremeni bučo v zlato kočijo, ki pelje Pepelko na ples. Vila z zamahom palice spremeni miši, kuščarje in podgano v konje in kočijo. Pepelki podari obleko iz zlata in srebra ter copate iz stekla. Pepelki naroči, naj se vrne domov do polnoči, saj se takrat čarovnija konča. Pepelka gre na ples in vse osupne. Princ ji nameni posebno pozornost. Njene očimove sestre je ne prepoznajo. Ob polnoči odide in se vrne domov. Naslednji večer gre spet na prinčev ples. Izgubi občutek za čas, odide ravno ob polnoči, vendar izgubi enega od svojih steklenih copatkov. Doma se Pepelkina obleka spremeni v krpe, drugi stekleni copat pa ostane takšen, kot je.
Sestra ji pove, da je princ zaljubljen v neznano lepo damo. Princ ukaže, naj čeveljček preizkusijo na vseh damah v deželi. Poročil se bo le z dekletom, ki bo imelo nogo, ki bo ustrezala čeveljčku. Sodelavke ga pomerijo, vendar se ne prilega. Pepelka ga poskusi in se ji prilega. Iz žepa potegne drugi copat in si ga nadene. Pojavi se botra in se s svojo palico dotakne Pepelkine obleke. Ta se spremeni v obleko, ki je še lepša od tiste, ki jo je nosila na plesu. Nekaj dni pozneje se z njo poroči princ. Pepelka odpusti svojim posvojencem za njihovo preteklo zlobo in jim na dvoru poišče može.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal zgodbo o Pepelki?
O: Zgodbo o Pepelki je napisal Charles Perrault.
V: Kdaj je bila prvič objavljena?
O: Zgodba je bila prvič anonimno objavljena v Parizu leta 1697 v knjigi Histoires ou contes du temps passé (angleško: Stories or Tales of Past Times).
V: Kakšen je zaplet zgodbe?
O: Zgodba govori o grdo obravnavani deklici, ki s pomočjo svoje vile botre potuje na ples v bučni kočiji. Opolnoči pobegne s plesa in izgubi svoj stekleni čeveljček. Princ, ki se je zaljubil vanjo, najde njen izgubljeni čeveljček in ga pozneje uporabi, da bi jo našel.
V: Ali obstajajo še druge evropske pravljice, podobne Pepelki?
O: Da, obstajajo tudi druge evropske pravljice, podobne Pepelki, na primer Nove rekreacije in veselice Bonaventureja des Periersa (1558) in Pentamerone Giambattiste Basileja (1634-6). Tudi brata Grimm sta svojo različico, "Aschenputtel", vključila v Otroške in gospodinjske pravljice (1812).
V: Ali obstajajo podobne pravljice v drugih kulturah?
O: Da, podobne pravljice obstajajo tudi v drugih kulturah, na primer v kitajski, indijski, afriški, javanski, avstralski in japonski literaturi in folklori.
V: Kako se je Pepelka prilagajala skozi čas?
O: Pepelka je bila skozi čas prilagojena za gledališke predstave, filme, televizijske oddaje in druge medije.
