Pepelka — pravljica Charlesa Perraulta: zgodovina, različice in priredbe

Pepelka Charlesa Perraulta: zgodovina, evropske in svetovne različice ter odrske in filmske priredbe — odkrijte izvor, adaptacije in kulturni vpliv legendarne pravljice.

"Pepelka ali Stekleni čeveljček je pravljica Charlesa Perraulta. Prvič je bila anonimno objavljena leta 1697 v Parizu v zbirki osmih Perraultovih pravljic Histoires ou contes du temps passé (Zgodbe ali pripovedke preteklih časov).

Zgodba govori o grdo obravnavani deklici, ki se s pomočjo svoje vile botre odpravi na ples v bučni kočiji. Opolnoči pobegne s plesa in izgubi svoj stekleni čeveljček. Princ, ki se je zaljubil vanjo, najde njen izgubljeni čeveljček in ga pozneje uporabi, da bi jo našel.

Podobne evropske pravljice najdemo v knjigah Bonaventure des Periers New Recreations and Joyous Games (1558) in Giambattista Basile Pentamerone (1634-6). Brata Grimm sta svojo različico "Aschenputtel" vključila v zbirko Otroške in gospodinjske pravljice (1812). Pravljice, podobne Pepelki, obstajajo v kitajski, indijski, afriški, javanski, avstralski in japonski literaturi in folklori. Pravljica je bila prirejena za oder, filme, televizijo in druge medije.

Izvor in zgodovina

Pepelka kot tip pravljice (v folkloristiki pogosto uvrščena v tip ATU 510A) ima dolgotrajno zgodovino. Posebne različice izhajajo iz evropskih ljudskih pripovedi, a tipoločno sorodne zgodbe najdemo tudi mnogo dlje nazaj: kitajska različica Ye Xian je datirana že v 9. stoletje, kar kaže na starost motiva »revna deklica, čudežna pomoč in izgubljeni čevelj« v svetovni tradiciji. Charles Perrault je v 17. stoletju populariziral evropsko različico, ki je vsebovala značilne elemente, kot so stekleni čeveljček, bučna kočija in vila botra.

Vsebina in glavne značilnosti

Osrednji motivi pripovedi so:

• revščina in zatiranje: junakinja živi pod kruto mačeho in sestrami;
• čudežna pomoč: vila botra ali drugo nadnaravno bitje, ki povrne dostojanstvo;
• metamorfoza: začasna preobrazba (kočija, obleka) z omejenim časom (opoldne/opolnoči);
• simbol prepoznavnosti: izgubljen čevljec kot sredstvo za prepoznavo prave neveste;
• pravična poroka: nagrada za potrpežljivo in dobro dekle.

Poseben in pogosto obravnavan element Perraultove različice je prav stekleni čeveljček. Nekateri raziskovalci menijo, da je izbira stekla estetska alegorija čistosti in krhkosti; obstaja tudi hipoteza o napaki v prevodu iz stare besede vair (krzno) v verre (steklo), vendar ostaja Perraultova iznajdba najbolj znan vizuelni motiv Pepelke v zahodni kulturi.

Različice in interpretacije

Različne verzije zgodbe se razlikujejo po podrobnostih. Pri bratih Grimmih (Aschenputtel) je vila zastopana z drevescem na materinem grobu in ptico, ob hudi vihri pa so sestre v nekaterih različicah hudobno kaznovane (npr. odrezani prsti), kar poudari temnejši moralni ton. Pri Basileju in drugih avtorjih se pojavljajo različni elementi—včasih je čevelj iz zlata, včasih pa se zgodba razlikuje v izvoru čudežne pomoči.

Moderni tolmači zgodbo beremo tudi kot pripoved o socialni mobilnosti, ženitni politiki, identiteti in spolnih pričakovanjih. Perrault je svoji zbirki pravljic pogosto priložil moralno opombo, s katero je usmerjal bralke in bralce k točno določenim družbenim sporočilom.

Priredbe in kulturni vpliv

Pepelka je ena najbolj prirejenih pravljic v svetovni kulturi. Najznamenitejše priredbe vključujejo:

• Walt Disneyjev animirani film Cinderella (1950), ki je utrdil številne vizualne motive (stekleni čevelj, miši ki pomagajo, preobrazba buče);
• Balet Sergeja Prokofjeva Cinderella (premiera 1945), ki zgodbo obdela s klasično glasbo in plesom;
• Več filmskih priredb skozi 20. in 21. stoletje, vključno s kostumnimi dramami ter modernimi in feminističnimi predelavami (npr. Kenneth Branagh, 2015);
• glasbene uprizoritve, televizijske različice (npr. različice Rodgers & Hammerstein) in nešteto otroških in gledaliških adaptacij;
• sodobne reinterpretacije, ki Pepelko premikajo v različne kulturne kontekste ali ji dajo drugačen, kritičen pomen (ameriške, afriške, azijske in druge različice).

Zaključek

Pepelka ostaja univerzalen arhetip: zgodba o zatirani, a krepostni junakinji, ki s pomočjo čudeža ali lastne iznajdljivosti doseže prepoznavnost in spremembo usode. Njen vpliv na književnost, gledališče, film in popularno kulturo je ogromen, prav tako pa nudijo različne različice in interpretacije bogat vpogled v vrednote, pričakovanja in sanje družb, ki so jo pripovedovale in spreminjale skozi stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je napisal zgodbo o Pepelki?

V: Kdaj je bila prvič objavljena?

V: Kakšen je zaplet zgodbe?

V: Ali obstajajo še druge evropske pravljice, podobne Pepelki?

V: Ali obstajajo podobne pravljice v drugih kulturah?

V: Kako se je Pepelka prilagajala skozi čas?

Išči po črki