Dattatreya – inkarnacija Brahme, Višnu in Šive, Adi‑Guru
Dattatreya — božanska inkarnacija Brahme, Višnu in Šive, Adi‑Guru: zgodba, nauk in čaščenje v jogijski ter hindujskih tradicijah.
Dattatreya je bog, ki je inkarnacija božanske trojice Brahma, Višnu in Siva. Ime izhaja iz sanskrtske besede Datta, kar pomeni "dano" ali "darovano" — po legendi se je božanska trojica "dala" v obliki sina modrostnemu paru Atri in Anasuya. Ker je bil sin Atri, ga imenujejo tudi "Atreja".
V tradiciji Nathov je Dattatreya obravnavan kot avatar ali inkarnacija Gospoda Šive in kot Adi-Guru (prvi učitelj) sampradaje Adi-Nathov. Čeprav je bil Dattatreya sprva "Gospod joge" s tantričnimi značilnostmi, so ga prilagodili in asimilirali v bolj pobožne kulte; čeprav ga milijoni hindujcev še vedno častijo, se mu približujejo bolj kot dobrohotnemu Bogu kot učitelju najvišjega bistva indijske misli.
Izvor in legende
Osrednja legenda pripoveduje, da sta modra starša Atri in Anasuya s svojo krepostjo in asketizmom pridobila milost treh glavnih božanstev. Jahajoč kot test čistosti sta bogovom ponudila gostoljubje; za nagrado so se Brahma, Višnu in Šiva združili in se pojavili kot sin, Dattatreya. Njegovo rojstvo in zgodnje življenje sta obdani z mnogimi čudeži in nauki, ki poudarjajo etiko odpovedi, ponižnosti in univerzalne ljubezni.
Ikonografija
Najpogostejša upodobitev Dattatreye prikazuje tri glave, ki simbolizirajo trojico Brahmo, Višnua in Šivo. Pogosto stoji ali sede ob kravji maternici (gai) — krava je simbol narave, dobrohotnosti in zemeljske oskrbe — ter ga spremljajo štirje psi, ki predstavljajo štiri Vede. V roki ima lahko kamandalu (vodno posodo), palico ali različne atribute božanstev (npr. trident, školjko ali disk), odvisno od lokalne ikonografije. Prikaz pogosto poudarja njegovo vlogo potujočega jnana-joge (modreža, popotnika in odrešenika).
Učenja in besedila
Dattatreya je povezan z več pomembnimi besedili in filozofskimi usmeritvami. Najpomembnejši med njimi sta:
- Avadhuta Gita — kratko, a poglobljeno besedilo, ki slavi stanje avadhute (odeta v popolno svobodo) in ne-dualistično razumevanje Brahman-a; pripisuje se ga pogosto Dattatreyi.
- Različna učenja in razprave o jivanmukti (svoboda med življenjem), položenih v tradicijah, ki izhajajo od Dattatreye—nagrajujejo neposredno izkušnjo brez navezanosti in poudarjajo vsakdanje življenje kot temelj duhovnosti.
Vloga v tradiciji Nath in kot Adi‑Guru
Dattatreya velja za Adi‑Guru (prvinskega učitelja) številnih jogijskih in nathskih linij. V tradiciji Nathov se štel med ustanovniške figure, ki so kasneje vplivale na razvoj joge, tantričnih praks in sampradaya učiteljev, kot so Matsyendranath in Gorakshanath. Njegov vzor potujočega modreža, ki uči z zgledom in opazovanjem narave, je bil temelj za številne učne linije.
Učenje iz narave — "24 gurujev"
Ena od najbolj znanih stranic Dattatreyeči učenja poudarja, da učitelj ni nujno človek; uči se lahko od sveta samega. V nekaterih pripovedih se navaja seznam "24 gurujev", iz katerih je Dattatreya vzel nauke — ti vključujejo elemente narave, živali in pojavov, ki pokažejo značilnosti, kot so potrpežljivost, vztrajnost, previdnost in odpoved. Primeri takih učiteljev so zemlja, voda, ogenj, sonce, luna, ocean in različne živali ter celo lastna notranja izkušnja. S tem simboličnim naborom Dattatreya uči, da modrost prihaja iz neposrednega opazovanja in izkušnje, ne zgolj iz knjig.
Čaščenje, svetišča in prazniki
Čaščenje Dattatreye je razširjeno po indijskem subkontinentu, še posebej v regijah Maharashtre, Gujerata, Karnatake, Andhra Pradeša in Telangane. Njegova svetišča in samostani privabljajo romarje, joge in iskalce duhovnosti. Najpomembnejši praznik je Datta Jayanti (dan rojstva Dattatreye), ki se običajno praznuje v mesecu Margashirsha (navadno v decembru) s pojočimi bogoslužji, darovanji in obredi.
Sodobni pomen
Dattatreya ostaja pomembna figura tako v tradicionalnih kot sodobnih duhovnih gibanjih. Njegova podoba kot učitelja, ki uči nenavadne, neposredne in pogosto paradoksalne lekcije, privlači tako praktikante joge kot iskajoče ne-dualistične resnice. V popularni pobožnosti ga častijo kot zaščitnika popotnikov, učitelja modrosti in zagovornika odpadništva od nepotrebnih navezanosti.
Skupaj Dattatreya predstavlja most med tantričnimi, jogijskimi in bhakti (pobožnimi) tradicijami hinduizma — figura, ki združuje ustvarjalno moč, vzdrževalno milost in transformativno silo v enem arhetipu Adi‑Gurua.
Dattatreya
Dattatreya kot zgodovinska osebnost
Čeprav je Dattatreja iz tradicije Natha soobstajal in se mešal s puransko, brahmansko tradicijo Datta sampradje, se bomo tukaj osredotočili skoraj izključno na zgodnejšo tantrično manifestacijo Datte. Šri Gurudev Mahendranath ni dvomil, da je bil Dattatreja zgodovinska osebnost. Navedel je, da se je Datta rodil v sredo, štirinajsti dan polne lune v mesecu margasirsa, čeprav ne omenja leta.
Dattatreya je zgodaj zapustil dom in se goli potepal v iskanju Absoluta. Zdi se, da je večino svojega življenja preživel na potepu na območju med severnim Mišorom, Maharaštro in Gudžaratom do reke Narmade. Uresničitev je dosegel v kraju nedaleč od mesta, ki je zdaj znano kot Ganagapur. Prvotni Dattovi odtisi naj bi se nahajali na osamljenem vrhu gore Girnar. Tripura-rahasya omenja, da je učenec Parasurama našel Datto meditirati na gori Gandhamadana.
Tripura-rahasya (Skrivnost [boginje] Tripure) naj bi bila skrajšana različica prvotne Datta Samhite ali Dakshinamurti Samhite, ki se tradicionalno pripisuje Dattatreyi. To daljše delo je povzel Dattatreyev učenec Parasurama, čigar učenec Sumedha Haritayana je besedilo zapisal. Zato se to besedilo včasih imenuje Haritajana Samhita.
Tripura-rahasya je razdeljena na tri dele. Prvi del, Mahatmya Khanda ali poglavje o boginji, obravnava izvor, mantro in jantro boginje Tripure, znane tudi kot Lalita ali Lalita Tripurasundari. Jnana Khanda ali poglavje o znanju obravnava teme zavesti, manifestacije in osvoboditve. Zadnji del, Charya Khanda ali razdelek o ravnanju, se je izgubil in nekateri menijo, da je bil uničen.
Drugo delo, Avadhuta Gita (Pesem svobodnih), je čudovita, tekmovalna zbirka najvišjih misli, ki sta jih podala in zapisala dva Dattatreyeva učenca, Swami in Kartika. Svami Vivekananda (1863-1902) jo je zelo cenil. Prvotno je bilo delo sestavljeno iz sedmih poglavij, lažno in mizogino osmo poglavje pa je morda poznejši poskus konservativnega asketa, da bi tradiciji natha dodal spolno moralo. Vendar so nekatere ideje v tej Giti skupne tako šajvitskim kot budističnim tantram.
Markandeja Purana poroča, da se je Dattatreja, da bi se osvobodil vseh navezanosti, potopil v jezero, kjer je ostal več let. S tem je upal, da se bo izognil skupščini munijev, ki so na bregovih jezera čakali na njegovo vrnitev. Datta je iz vode prišel gol in v družbi čudovite ženske. Besedilo pripoveduje, da se je z njo ljubil (maithuna), pil alkohol ter užival v petju in glasbi. Kljub temu ga muni niso zapustili in Dattatraja se je ob spremljavi svoje šakti še naprej ukvarjal s temi praksami, meditirali pa so ga tisti, ki so hrepeneli po mokši.
V Bhagavata Purani Dattatreja našteje seznam svojih štiriindvajsetih gurujev: zemlja, zrak, nebo/eter, voda, ogenj, sonce, luna, piton, golobi, morje, mol, čebela, bik, slon, medved, jelen, riba, ribji pastir, otrok, dekle, kurtizana, kovač, kača, pajek in osa. Podoba Natha je bila različna, od podobe siddhe, ki živi v gozdu z živalmi, do podobe strašljivega, celo demonskega bitja.
Šri Gurudev Mahendranath v knjigi Brezpotja do nesmrtnosti piše:
"Šri Dattatreja je izpadel iz zgodnejšega obdobja od tistega, ko sta se Veda in Tantra združili v en sam preprost kult. Ljudje, kot je bil Dattatreya, so pripomogli, da je bilo to mogoče. Trije od njegovih bližnjih učencev so bili kralji, eden je bil Asura, druga dva pa sta pripadala kasti bojevnikov. Sam Dattatreja je veljal za avatarja Mahešvare (Šive), pozneje pa so ga vajšnavisti razglasili za avatarja Višnuja. To ni tako sektaška trditev, kot se zdi; hindujci Šivo in Višnuja obravnavajo kot istega ali kot manifestaciji Absoluta, ki dobivata obliko."
Dattatreya Upanisada, ki se začne z razglašanjem identitete Dattatreye z Višnujem, se konča z mantro Om Namah Shivaya, ki identificira Datto s Šivo. V zadnjem delu tretjega poglavja je rečeno, da samo Mahešvara (Šiva) prežema resničnost in sije v vsakem človeškem srcu. Samo on je spredaj, zadaj, na levi, na desni, spodaj, zgoraj in povsod središče. Nazadnje je Mahešvara poistoveten z Dattatrejo, ki je predstavljen kot Šivov avatar.
Dattatreya kot pobožno božanstvo
Dattatreya je običajno upodobljen s tremi glavami, ki simbolizirajo Brahmo, Višnuja in Šivo, preteklost, sedanjost in prihodnost ter tri stanja zavesti: budnost, sanje in spanec brez sanj. Upodobljen je sedeč v meditaciji s svojo šakti pod drevesom audumbara (drevo, ki izpolnjuje želje). Pred njim je ognjišče, okoli njega pa so štirje psi. Ti naj bi včasih simbolizirali štiri Vede.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Dattatreya?
O: Dattatreya je bog, ki je inkarnacija božanske trojice Brahma, Višnu in Šiva.
V: Zakaj se Dattatreya imenuje "Dani"?
O: Datta pomeni "dan", Dattatreya pa se tako imenuje, ker se je božanska trojica "dala" v obliki sina modrostnemu paru Guru Atri in Mata Anusuya.
V: Kdo sta bila Guru Atri in Mata Anusuya?
O: Guru Atri in Mata Anusuya sta bila modrostni par.
V: Kakšen je pomen imena Atreya?
O: Atreya je ime, ki ga je dobil Dattatreya, saj je sin Guruja Atrija.
V: Za koga se Dattatreya šteje v tradiciji Nath?
O: V tradiciji Nath velja Dattatreya za avatarja ali inkarnacijo Gospoda Šive in za Adi-Guruja (prvega učitelja) sampradje Adi-Nath Nathov.
V: Kakšne so bile Dattatreyeve lastnosti na začetku?
O: Čeprav je bil Dattatreya sprva "Gospod Joge" s tantričnimi lastnostmi.
V: Kako do Dattatreye pristopajo milijoni hindujcev danes?
O: Čeprav ga milijoni hindujcev še vedno častijo, se do Dattatreye vedejo bolj kot do dobrohotnega boga kot do učitelja najvišjega bistva indijske misli.
Iskati