Dattatreya

Dattatreya kot zgodovinska osebnost

Čeprav je Dattatreja iz tradicije Natha soobstajal in se mešal s puransko, brahmansko tradicijo Datta sampradje, se bomo tukaj osredotočili skoraj izključno na zgodnejšo tantrično manifestacijo Datte. Šri Gurudev Mahendranath ni dvomil, da je bil Dattatreja zgodovinska osebnost. Navedel je, da se je Datta rodil v sredo, štirinajsti dan polne lune v mesecu margasirsa, čeprav ne omenja leta.

Dattatreya je zgodaj zapustil dom in se goli potepal v iskanju Absoluta. Zdi se, da je večino svojega življenja preživel na potepu na območju med severnim Mišorom, Maharaštro in Gudžaratom do reke Narmade. Uresničitev je dosegel v kraju nedaleč od mesta, ki je zdaj znano kot Ganagapur. Prvotni Dattovi odtisi naj bi se nahajali na osamljenem vrhu gore Girnar. Tripura-rahasya omenja, da je učenec Parasurama našel Datto meditirati na gori Gandhamadana.

Tripura-rahasya (Skrivnost [boginje] Tripure) naj bi bila skrajšana različica prvotne Datta Samhite ali Dakshinamurti Samhite, ki se tradicionalno pripisuje Dattatreyi. To daljše delo je povzel Dattatreyev učenec Parasurama, čigar učenec Sumedha Haritayana je besedilo zapisal. Zato se to besedilo včasih imenuje Haritajana Samhita.

Tripura-rahasya je razdeljena na tri dele. Prvi del, Mahatmya Khanda ali poglavje o boginji, obravnava izvor, mantro in jantro boginje Tripure, znane tudi kot Lalita ali Lalita Tripurasundari. Jnana Khanda ali poglavje o znanju obravnava teme zavesti, manifestacije in osvoboditve. Zadnji del, Charya Khanda ali razdelek o ravnanju, se je izgubil in nekateri menijo, da je bil uničen.

Drugo delo, Avadhuta Gita (Pesem svobodnih), je čudovita, tekmovalna zbirka najvišjih misli, ki sta jih podala in zapisala dva Dattatreyeva učenca, Swami in Kartika. Svami Vivekananda (1863-1902) jo je zelo cenil. Prvotno je bilo delo sestavljeno iz sedmih poglavij, lažno in mizogino osmo poglavje pa je morda poznejši poskus konservativnega asketa, da bi tradiciji natha dodal spolno moralo. Vendar so nekatere ideje v tej Giti skupne tako šajvitskim kot budističnim tantram.

Markandeja Purana poroča, da se je Dattatreja, da bi se osvobodil vseh navezanosti, potopil v jezero, kjer je ostal več let. S tem je upal, da se bo izognil skupščini munijev, ki so na bregovih jezera čakali na njegovo vrnitev. Datta je iz vode prišel gol in v družbi čudovite ženske. Besedilo pripoveduje, da se je z njo ljubil (maithuna), pil alkohol ter užival v petju in glasbi. Kljub temu ga muni niso zapustili in Dattatraja se je ob spremljavi svoje šakti še naprej ukvarjal s temi praksami, meditirali pa so ga tisti, ki so hrepeneli po mokši.

V Bhagavata Purani Dattatreja našteje seznam svojih štiriindvajsetih gurujev: zemlja, zrak, nebo/eter, voda, ogenj, sonce, luna, piton, golobi, morje, mol, čebela, bik, slon, medved, jelen, riba, ribji pastir, otrok, dekle, kurtizana, kovač, kača, pajek in osa. Podoba Natha je bila različna, od podobe siddhe, ki živi v gozdu z živalmi, do podobe strašljivega, celo demonskega bitja.

Šri Gurudev Mahendranath v knjigi Brezpotja do nesmrtnosti piše:

"Šri Dattatreja je izpadel iz zgodnejšega obdobja od tistega, ko sta se Veda in Tantra združili v en sam preprost kult. Ljudje, kot je bil Dattatreya, so pripomogli, da je bilo to mogoče. Trije od njegovih bližnjih učencev so bili kralji, eden je bil Asura, druga dva pa sta pripadala kasti bojevnikov. Sam Dattatreja je veljal za avatarja Mahešvare (Šive), pozneje pa so ga vajšnavisti razglasili za avatarja Višnuja. To ni tako sektaška trditev, kot se zdi; hindujci Šivo in Višnuja obravnavajo kot istega ali kot manifestaciji Absoluta, ki dobivata obliko."

Dattatreya Upanisada, ki se začne z razglašanjem identitete Dattatreye z Višnujem, se konča z mantro Om Namah Shivaya, ki identificira Datto s Šivo. V zadnjem delu tretjega poglavja je rečeno, da samo Mahešvara (Šiva) prežema resničnost in sije v vsakem človeškem srcu. Samo on je spredaj, zadaj, na levi, na desni, spodaj, zgoraj in povsod središče. Nazadnje je Mahešvara poistoveten z Dattatrejo, ki je predstavljen kot Šivov avatar.

Dattatreya kot pobožno božanstvo

Dattatreya je običajno upodobljen s tremi glavami, ki simbolizirajo Brahmo, Višnuja in Šivo, preteklost, sedanjost in prihodnost ter tri stanja zavesti: budnost, sanje in spanec brez sanj. Upodobljen je sedeč v meditaciji s svojo šakti pod drevesom audumbara (drevo, ki izpolnjuje želje). Pred njim je ognjišče, okoli njega pa so štirje psi. Ti naj bi včasih simbolizirali štiri Vede.