Disociativi: kaj so, delovanje, uporaba in možna tveganja

Disociativi so vrsta halucinogenih drog. Disociativi lahko povzročijo, da se uporabnik počuti ločenega ali ločenega od svojega telesa in okolja. Pogosto se uporabljajo kot anestetik, da ljudje med operacijami postanejo nezavestni, ali za druge medicinske namene.

Disociativi spremenijo uporabnikovo zaznavanje in lahko povzročijo halucinacije, trans in evforijo. Običajno se uporabljajo le pri živalih ali otrocih, ki teh učinkov ne opazijo. Vendar se zaradi tega uporabljajo tudi rekreativno ali za zabavo. Vendar je v številnih državah njihova uporaba v ta namen nezakonita. Nekatere disociativne snovi, kot je tista, pridobljena iz Salvia divinorum, vstopijo v krvni obtok in se vežejo na opioidne receptorje v možganih. Drugi se vežejo na dopaminske receptorje. Večina blokira kemikalijo glutamat pri njenem normalnem delovanju v možganih. Glutamat je pomemben za procesiranje spomina in bolečine v možganih. Najpogosteje dostopni disociativi po svetu so ketamin, fenciklidin (PCP) in dekstrometorfan ali DXM.

Kako delujejo disociativi

Disociativi delujejo na več načinov, odvisno od snovi. Nekateri se vežejo na opioidne ali dopaminske receptorje, drugi pa zavirajo delovanje glutamata pri njenem normalnem delovanju, kar spreminja prenos signalov med živčnimi celicami. Posledica je moteno zaznavanje telesa, prostora in časa, spremembe čustev in pogosto moteno sposobnost razmišljanja ter spomina (spomina).

Medicinska uporaba

• Anestezija: Nekateri disociativi, na primer ketamin, se uporabljajo kot anestetik v medicini in veterinarstvu.
• Hitro delujoča antidepresivna terapija: Ketamin v kontroliranih pogojih lahko hitro zmanjšuje simptome hude depresije in samomorilne misli pri bolnikih, pri katerih običajna terapija ni učinkovala.
• Ugotavljanje bolečine: Zaradi vpliva na obdelavo bolečine v možganih se disociativi preučujejo tudi kot možnost za zdravljenje določenih vrst kronične bolečine.

Učinki in potek izkušnje

• Krátkoročni učinki: od preobčutljivosti za zvok in svetlobo, sprememb v zaznavanju telesa in časa, do omotice, slabosti, bruhanja, halucinacij in občutka oddaljenosti ali odsotnosti.
• Dolgoročni in ponavljajoči učinki: težave s spominom (spomina), motnje razpoloženja, kognitivne težave ter pri nekaterih snoveh kronične težave z mehurjem in ledvicami (opisano pri dolgotrajni uporabi nekaterih disociativov).
• Variabilnost izkušenj: intenzivnost in trajanje sta odvisna od vrste disociativa, odmerka, poti vnosa (oralno, nosno, injekcija) in posameznikove občutljivosti.

Najpogostejši disociativi

• Ketamin – uporablja se medicinsko, a tudi rekreativno; v terapevtskih okoliščinah lahko hitro lajša depresijo.
• Fenciklidin (PCP) – povezan z intenzivnimi spremembami razpoloženja, halucinacijami in včasih agresivnim vedenjem; uporaba nosi visoko tveganje.
• Dekstrometorfan (DXM) – kašleni sirupi, ki vsebujejo DXM, se zlorabljajo zaradi disociativnih učinkov; varnost je vprašljiva predvsem pri visokih odmerkih ali v kombinaciji z drugimi zdravili.
• Salvia divinorum – rastlina z močnimi, kratkotrajnejšimi halucinogenimi izkušnjami; deluje prek različnih receptorjev kot nekateri farmacevtski disociativi.

Tveganja in možne zaplete

• Akutna tveganja: dezorientacija, izguba koordinacije, poškodbe zaradi padcev ali nevarnih dejanj med zmedenim stanjem, hudo znižanje dihanja pri prevelikih odmerkih ali v kombinaciji z depresivi dihanja.
• Psihične težave: anksioznost, panični napadi, psihoza ali poslabšanje obstoječih duševnih bolezni (na primer shizofrenija).
• Fizične posledice pri dolgotrajni uporabi: težave z mehurjem, dolgoročne kognitivne motnje, zasvojenost ali kompulzivna uporaba pri nekaterih snoveh.
• Interakcije: nevarne interakcije z alkoholom, benzodiazepini, opioidnimi zdravili in nekaterimi antidepresivi.

Preveliko odmerjanje in nujna pomoč

Pri sumu na zastrupitev ali hudo reakcijo poiščite nujno medicinsko pomoč. Simptomi nevarnega prevelikega odmerka so hud nemir ali nepremišljenost, težave z dihanjem, izguba zavesti, zelo povišan ali znižan srčni utrip in znaki hude psihotične epizode. Dokler ne pride pomoč, poskrbite za varnost osebe (umaknite ostre predmete, jo postavite v stabilen položaj) in ostanite z njo.

Zakonodaja in zasvojenost

V številnih državah je rekreativna uporaba disociativov nezakonita. Stopnja tveganja za fizično ali psihično odvisnost je različna glede na snov; nekateri, kot DXM in PCP, so povezani z zlorabo in težavami pri nadzoru uporabe. Medicinska uporaba (na primer ketamin) je v strogo nadzorovanih pogojih zakonita in pod nadzorom strokovnjakov.

Kako zmanjšati škodo (harm reduction)

• Ne uporabljajte sam(i) — uporabnik, ki je v spremenjenem stanju zaznavanja, je bolj dovzeten za poškodbe; v družbi trezne in zaupanja vredne osebe je manj tveganj.
• Ne mešajte z alkoholom ali drugimi depresivi dihanja ter ne kombinirajte z zdravili brez posveta z zdravnikom.
• Začnite z nizkim odmerkom in počakajte na učinek, preden razmišljate o povečevanju; učinki lahko zamuja pri oralnem vnašanju.
• Če imate duševne motnje, težave s srcem, dihanjem ali ledvicami, se izogibajte uporabi brez zdravniškega nadzora.
• V primeru skrbi poiščite strokovno pomoč — zdravnik ali lokalni centri za odvisnosti lahko svetujejo in pomagajo.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

• Če se pojavljajo vztrajne težave s spominom ali razpoloženjem po uporabi.
• Če se pojavi nepojasnjena bolečina v trebuhu, težave z uriniranjem ali znaki težav z mehurjem (posebej po dolgotrajni uporabi ketamina ali podobnih snovi).
• Če obstaja sum na zasvojenost ali nezmožnost nadziranja uporabe.

Disociativi imajo tako medicinske kot rekreativne vidike uporabe. Medtem ko v medicinskem kontekstu lahko prinesejo korist, je samostojna uporaba brez nadzora pogosto tvegana. Če razmišljate o kakršni koli uporabi ali imate vprašanja o tveganjih, se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so disociativne motnje in kako se ob njih ljudje počutijo?

V: Kakšna je medicinska uporaba disociativov?

V: Kateri so nekateri učinki disociativov?

V: Zakaj se disociativi običajno uporabljajo le pri živalih ali otrocih?

V: Zakaj so disociativi v številnih državah prepovedani za rekreativno uporabo?

V: Kako disociativi vplivajo na možgane?

V: Kateri so primeri disociativov?

Išči po črki