Receptor (biokemija)
V celični biologiji so receptorji posebne strukture, ki jih najdemo v celičnih membranah. Sestavljene so iz beljakovinskih molekul, kot so glikoproteini. Receptorji se vežejo na posebne molekule. Če ima receptor to molekulo, se aktivira, če je nima, pa se deaktivira. Glede na njegovo stanje se v celici zgodi sprememba.
Receptorji na celični površini (membranski receptorji, transmembranski receptorji) sodelujejo pri komunikaciji med celico in zunanjim svetom. Zunajcelične signalne molekule (običajno hormoni, nevrotransmiterji, citokini, rastni dejavniki ali molekule za prepoznavanje celic) se vežejo na receptor. To sproži spremembe v delovanju celice. Proces se imenuje prenos signala: Vezava sproži kemično spremembo na notranji strani membrane.
Skratka, receptorji delujejo kot ključavnice in ključi. S ključem lahko ključavnico zaklenemo ali odklenemo. Če je odklenjen, lahko odpremo vrata, ki mu pripadajo.
E = zunaj celice P = plazemska membrana I = znotraj celice
Struktura
Del receptorja štrli iz celične membrane. Enako velja za membrane celičnih organelov. Glavna funkcija receptorja je, da prepozna določen ligand, na primer nevrotransmiter ali hormon, in se nanj odzove. Nekateri receptorji se odzivajo na spremembe "transmembranskega potenciala" (razlika v električnem potencialu med notranjostjo in zunanjostjo celice).
Srednji del znotraj membrane je z beljakovinami obložena odprtina skozi membrano ali "ionski kanal". Ko se ligand veže na površino, postane pora dostopna za ione, ki nato prehajajo skozi njo. V drugih primerih, ko pride do razlik v električnem potencialu, receptor spremeni obliko, kar povzroči spremembo v celici.
Notranji (citoplazemski) del receptorja je v interakciji z notranjostjo celice ali organela. Obstaja več različnih vrst receptorjev, od katerih vsak deluje na drugačen način.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je receptor v celični biologiji?
O: Receptor je posebna struktura iz beljakovinskih molekul, ki jih najdemo v celičnih membranah in se vežejo na specializirane molekule.
V: Kako se receptorji aktivirajo ali deaktivirajo?
O: Če ima receptor specializirano molekulo, se aktivira, če je nima, pa se deaktivira.
V: Kakšno vlogo imajo receptorji na celični površini (membranski receptorji, transmembranski receptorji)?
O: Receptorji na površini celic sodelujejo pri komunikaciji med celico in zunanjim svetom.
V: Katere vrste molekul se vežejo na receptorje?
O: Na receptorje se vežejo zunajcelične signalne molekule, kot so hormoni, nevrotransmiterji, citokini, rastni dejavniki ali molekule za prepoznavanje celic.
V: Kaj sproži spremembe v delovanju celice?
O: Ko se zunajcelične signalne molekule pritrdijo na receptorje, sprožijo spremembe v delovanju celice s postopkom, ki se imenuje prenos signala.
V: Kako delujejo receptorji?
O: Receptorji delujejo kot ključavnice in ključi. Na specializirane molekule se vežejo kot ključ na ključavnico. Če je ključavnica odklenjena, lahko odpremo vrata, ki ji pripadajo.
V: Kakšne spremembe se zgodijo v celici, ko se receptor aktivira?
O: Ko se receptor aktivira, sproži kemično spremembo na notranji strani membrane.
