Ohranjanje energije
Varčevanje z energijo pomeni zmanjšanje količine energije, ki se uporablja za različne namene. S tem se lahko povečajo finančni kapital, okoljska vrednost, nacionalna in osebna varnost ter udobje ljudi.
Posamezniki in organizacije, ki porabljajo energijo, lahko varčujejo z energijo, da bi zmanjšali stroške ter spodbujali gospodarsko, politično in okoljsko trajnost. Industrijski in komercialni uporabniki lahko želijo povečati učinkovitost in s tem povečati dobiček.
Širše gledano je varčevanje z energijo energetska politika. Na splošno varčevanje z energijo zmanjšuje porabo energije in povpraševanje po energiji na prebivalca. S tem se zmanjšuje rast stroškov energije, zmanjša se lahko potreba po novih elektrarnah in uvozu energije. Zmanjšano povpraševanje po energiji lahko zagotovi večjo prožnost pri izbiri načinov pridobivanja energije.
Varčevanje z energijo z zmanjševanjem emisij prispeva k preprečevanju podnebnih sprememb. Varčevanje z energijo omogoča lažje nadomeščanje neobnovljivih virov z obnovljivo energijo. Varčevanje z energijo je pogosto najbolj ekonomična rešitev za pomanjkanje energije.
Trendi pretoka energije v ZDA - 2002
Trendi energetske učinkovitosti v Združenih državah Amerike
ZDA so največja porabnica energije, čeprav lahko Kitajska ob sedanji stopnji rasti postane vodilna porabnica energije. Ameriško ministrstvo za energijo razvršča nacionalno porabo energije v štiri širše sektorje: prometni, stanovanjski, komercialni in industrijski.
Porabo energije v prometnem in stanovanjskem sektorju (približno polovica porabe energije v ZDA) v veliki meri nadzorujejo posamezni domači potrošniki. Porabo energije v komercialnem in industrijskem sektorju nadzorujejo podjetja. Nacionalna energetska politika pomembno vpliva na rabo energije v vseh štirih sektorjih.
Prometni sektor
Prometni sektor vključuje vsa vozila, ki se uporabljajo za osebni ali tovorni promet. Približno 65 % energije, porabljene v tem sektorju, porabijo vozila na bencinski pogon, večinoma osebna vozila. Za prevoz na dizelski pogon (vlaki, trgovske ladje, težki tovornjaki itd.) se porabi približno 20 % energije, za zračni promet pa se porabi večina od preostalih 15 %.
Kriza na področju oskrbe z nafto v 70. letih prejšnjega stoletja je leta 1975 spodbudila uvedbo zveznega programa CAFE (Corporate Average Fuel Economy), ki je od proizvajalcev avtomobilov zahteval, da postopoma dosegajo vedno višje cilje glede ekonomičnosti porabe goriva v voznem parku. V naslednjem desetletju se je varčnost z gorivom močno izboljšala, predvsem zaradi zmanjšanja velikosti in teže vozil. Po letu 1990 se je ta napredek nekoliko zmanjšal zaradi vse večje priljubljenosti športnih vozil, pickupov in minivanov, za katere velja milejši standard CAFE za lahke tovornjake.
Poleg programa CAFE je ameriška vlada poskušala spodbuditi večjo učinkovitost vozil tudi z davčno politiko. Od leta 2002 so davkoplačevalci upravičeni do olajšav pri dohodnini za plinska/električna hibridna vozila. Za avtomobile z izjemno nizko porabo goriva se od leta 1978 proizvajalcem zaračunava davek "gas-guzzler". Ta davek je še vedno v veljavi, vendar trenutno prinaša zelo malo prihodkov, saj se je splošna ekonomičnost porabe goriva izboljšala.
Pri varčevanju z bencinom se osredotočamo tudi na zmanjšanje števila prevoženih kilometrov. Ocenjuje se, da je približno 40 % ameriške uporabe avtomobila povezano z vsakodnevnim prevozom na delo in z dela. Številna mestna območja ponujajo subvencioniran javni prevoz za zmanjšanje prometa na poti na delo in z zagotavljanjem posebnih voznih pasov za vozila z visoko stopnjo zasedenosti in nižjih cestnin za avtomobile z več potniki spodbujajo souporabo avtomobilov. V zadnjih letih je tudi delo na daljavo postalo izvedljiva alternativa prevozu na nekatera delovna mesta.
Pri hitrosti nad 55 kilometrov na uro se poraba goriva v vozilu običajno hitro zmanjša. Avtomobil ali tovornjak, ki vozi s hitrostjo 55 milj na uro, lahko porabi približno 15 odstotkov manj goriva kot isti avtomobil, ki vozi s hitrostjo 65 milj na uro. Po podatkih ameriškega ministrstva za energijo (DOE) velja pravilo, da je vsakih 5 milj na uro, ki jih prevozite pri hitrosti nad 60 milj na uro, podobno, kot če bi za galono goriva plačali dodatnih 1,20 dolarja (pri ceni 3,10 dolarja za galono).
Stanovanjski sektor
Stanovanjski sektor se nanaša na vsa zasebna bivališča, vključno z enodružinskimi hišami, stanovanji, industrijskimi hišami in študentskimi domovi. Raba energije v tem sektorju se po državi zelo razlikuje zaradi regionalnih podnebnih razlik in različnih predpisov. V povprečju se približno polovica energije, porabljene v stanovanjih v ZDA, porabi za klimatizacijo prostorov (tj. ogrevanje in hlajenje).
Učinkovitost peči in klimatskih naprav se od energetske krize v 70. letih prejšnjega stoletja nenehno povečuje. Nacionalni zakon o varčevanju z energijo za naprave iz leta 1987 je pooblastil Ministrstvo za energijo, da vsako leto določi minimalne standarde učinkovitosti za klimatske naprave in druge naprave na podlagi tega, kar je "tehnološko izvedljivo in ekonomsko upravičeno".
Kljub tehnološkim izboljšavam so številne spremembe ameriškega življenjskega sloga povečale potrebe po virih za ogrevanje in hlajenje. Povprečna velikost stanovanj, zgrajenih v Združenih državah, se je znatno povečala, in sicer s 1500 ft² leta 1970 na 2300 ft² leta 2005. Enoosebna gospodinjstva so postala pogostejša, prav tako pa tudi centralna klimatska naprava: leta 1978 je imelo centralno klimatsko napravo 23 % gospodinjstev, do leta 2001 pa se je ta delež povečal na 55 %.
Kot cenejšo alternativo nakupu nove peči ali klimatske naprave večina javnih služb spodbuja manjše spremembe, ki jih lahko izvede potrošnik. Potrošniki so bili tudi pozvani, naj sprejmejo širši razpon notranjih temperatur (npr. 65 °F pozimi, 80 °F poleti).
Povprečne vrednosti porabe energije v gospodinjstvih:
- klimatizacija prostorov (vključuje tako ogrevanje kot klimatizacijo) 44%
- ogrevanje vode, 13 %.
- razsvetljava, 12%
- hlajenje, 8%
- domača elektronika, 6%
- pralni aparati, 5%
- kuhinjski aparati, 4%
- druge uporabe, 8%
Poraba energije v nekaterih domovih lahko močno odstopa od teh povprečij. V večini stanovanj ne prevladuje nobena naprava, zato je treba vsa prizadevanja za varčevanje usmeriti na številna področja, da bi dosegli znatne prihranke energije. Vendar pa so sistemi toplotnih črpalk s talnim izvorom energetsko učinkovitejši, okoljsko čistejši in stroškovno učinkovitejši sistemi za klimatizacijo prostorov, ki so na voljo (Agencija za varstvo okolja). Z njimi lahko dosežemo do 70-odstotno zmanjšanje porabe energije.
Najboljše gradbene prakse
Sedanje najboljše prakse pri načrtovanju in gradnji stavb omogočajo, da so hiše veliko bolj varčne z energijo kot povprečne nove hiše. Glej Pasivna hiša, superizolacija, samozadostne hiše, ničenergijska stavba, zemljanka, gradnja iz slamnatih bal, MIT Design Advisor, Energy Conservation Code for Indian Commercial Buildings.
S pametnimi načini gradnje hiše, ki omogočajo, da se za hlajenje in ogrevanje hiše poleti oziroma pozimi porabi čim manj virov, lahko znatno zmanjšamo stroške energije!
Poslovni sektor
Komercialni sektor sestavljajo trgovine na drobno, pisarne (poslovne in vladne), restavracije, šole in druga delovna mesta. Energija v tem sektorju ima enake osnovne končne rabe kot v stanovanjskem sektorju, vendar v nekoliko drugačnih razmerjih. Klimatizacija prostorov je ponovno največje področje porabe, vendar predstavlja le približno 30 % porabe energije v poslovnih stavbah. Razsvetljava s 25 % ima veliko večjo vlogo kot v stanovanjskem sektorju. Razsvetljava je na splošno tudi najbolj potratna komponenta poslovne rabe. Številne študije primerov kažejo, da lahko učinkovitejša razsvetljava in odprava pretirane osvetlitve v številnih poslovnih stavbah zmanjšata porabo energije za razsvetljavo za približno petdeset odstotkov.
Komercialne stavbe lahko s premišljeno zasnovo močno povečajo energetsko učinkovitost, pri čemer je današnji stavbni fond zelo slab primer možnosti sistematične (ne drage) energetsko učinkovite zasnove (Steffy, 1997). Komercialne stavbe imajo pogosto profesionalno upravljanje, ki omogoča centraliziran nadzor in usklajevanje prizadevanj za varčevanje z energijo.
Obremenitev s sončno toploto skozi standardno zasnovo oken običajno povzroči veliko potrebo po klimatizaciji v poletnih mesecih. Primer zasnove stavbe, ki premaguje to prekomerno toplotno obremenitev, je stavba Dakin v Brisbanu v Kaliforniji, kjer je bila ograja zasnovana tako, da je dosegla kot glede na vpad sonca, kar je omogočilo največji odboj sončne toplote; ta zasnova je pripomogla tudi k zmanjšanju prevelike osvetljenosti notranjosti, kar je povečalo učinkovitost in udobje delavcev.
Industrijski sektor
Industrijski sektor predstavlja celotno proizvodnjo in predelavo blaga, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, kmetijstvom, upravljanjem voda in rudarstvom. Zaradi naraščajočih stroškov so bile energetsko intenzivne industrijske panoge v zadnjih 30 letih prisiljene bistveno izboljšati učinkovitost. V tem času se je na primer poraba energije za proizvodnjo jekla in papirnatih izdelkov zmanjšala za 40 %, medtem ko sta rafiniranje nafte/aluminija in proizvodnja cementa svojo porabo zmanjšali za približno 25 %. Ta zmanjšanja so v veliki meri posledica recikliranja odpadnega materiala in uporabe opreme za soproizvodnjo električne energije in ogrevanja.
Energija, potrebna za dobavo in čiščenje sladke vode, pogosto predstavlja pomemben delež porabe električne energije in zemeljskega plina v regiji (po ocenah je 20 % celotne porabe energije v Kaliforniji povezane z vodo).) Zaradi tega so si nekatere lokalne oblasti prizadevale za bolj celovit pristop k prizadevanjem za ohranjanje energije in vode.
V nasprotju z drugimi sektorji se je skupna poraba energije v industrijskem sektorju v zadnjem desetletju zmanjšala. To je deloma posledica prizadevanj za varčevanje, hkrati pa tudi odraz vse večjega trenda, da ameriška podjetja prenašajo proizvodne dejavnosti v tujino.
Uporaba dela na daljavo v velikih podjetjih je pomembna priložnost za varčevanje z energijo, saj veliko Američanov zdaj dela v službah, ki jim omogočajo delo od doma, namesto da bi se vsak dan vozili na delo.
Sorodne strani
- Energetska učinkovitost
- Svetlobno onesnaževanje
- Seznam tem o obnovljivih virih energije
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ohranjanje energije?
O: Ohranjanje energije je praksa zmanjševanja količine energije, ki se uporablja za različne namene.
V: Kakšne koristi lahko pridobimo z varčevanjem z energijo?
O: Varčevanje z energijo lahko poveča finančni kapital, okoljsko vrednost, nacionalno in osebno varnost ter udobje ljudi.
V: Zakaj posamezniki in organizacije varčujejo z energijo?
O: Posamezniki in organizacije varčujejo z energijo, da bi zmanjšali stroške ter spodbujali gospodarsko, politično in okoljsko trajnost.
V: Zakaj bi lahko industrijski in komercialni uporabniki želeli povečati energetsko učinkovitost?
O: Industrijski in komercialni uporabniki lahko želijo povečati energetsko učinkovitost, da bi povečali dobiček.
V: Kakšen je večji vpliv varčevanja z energijo?
O: Varčevanje z energijo v večjem obsegu zmanjšuje porabo energije in povpraševanje po energiji na prebivalca, zmanjšuje rast stroškov energije ter lahko zmanjša potrebo po novih elektrarnah in uvozu energije.
V: Kako varčevanje z energijo prispeva k preprečevanju podnebnih sprememb?
O: Varčevanje z energijo prispeva k preprečevanju podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij.
V: Kakšno vlogo ima lahko varčevanje z energijo pri nadomeščanju neobnovljivih virov z obnovljivo energijo?
O: Varčevanje z energijo olajša zamenjavo neobnovljivih virov z obnovljivo energijo.