Fasciola hepatica — jetrna glista (fasciolioza): vpliv na živali in ljudi

Fasciola hepatica — jetrna glista: simptomi, prenos, vpliv na živali in ljudi, ekonomske izgube ter sodobne metode preprečevanja in zdravljenja fasciolioze.

Fasciola hepatica je pogosta jetrna glista. Je parazitska trematoda (glista ali ploščata črv) iz skupine Platyhelminthes.

Okuži jetra različnih sesalcev, tudi ljudi. Bolezen, ki jo povzroča ta glista, se imenuje fasciolioza. Uvrščena je med zanemarjene tropske bolezni.

F. hepatica je razširjena po vsem svetu in je že več stoletij znana kot pomemben zajedavec ovc in goveda. Pri ovcah in govedu povzroča velike gospodarske izgube. Zaradi svoje velikosti in gospodarskega pomena je bila predmet številnih znanstvenih raziskav in je morda najbolj poznana med vsemi vrstami trematod.

Opis in morfologija

Fasciola hepatica je plochati, listasti trematod dolžine običajno 20–30 mm (včasih tudi več). Odrasli črvi živijo v žolčnikih in žolčnih vodih gostiteljev. Jajca so mikroskopska, eliptična in se izločajo z blatom okuženih živali ali ljudi.

Življenjski cikel

• Jajca se izločijo z blatom v okolje; v prisotnosti vode in primernih temperaturnih pogojev iz njih izvali miracidij.
• Miracidij mora v kratkem času infekcionirati primarnega vmesnega gostitelja iz rodu koprivnic (Lymnaea in sorodne vrste), kjer potekajo razvojne stopnje (sporociste, redije) in nastanejo cercarije.
• Cercarije zapustijo polža, plavajo in se na vodnih rastlinah ali drugih površinah pretvorijo v metacercarije (okužbene ciste).
• Končni gostitelj (prehrambeni sesalec ali človek) se okuži z zaužitjem metacercarij na surovih vodnih rastlinah (npr. vodna kreša), z onesnaženo pitno vodo ali pa z onesnaženo krmo.
• V gostitelju iz metacercarij izvalijo mladi ličinki, preboje črevesno steno, preidejo skozi trebušno votlino do jeter in tam dozorevajo v žolčnih vodih (čas do zorenja je običajno 8–12 tednov ali več, odvisno od temperature).

Prenos in dejavniki tveganja

Glavni dejavnik tveganja za okužbo so mokri pašniki, močvirna območja in prisotnost primernih vrst koprivnic. Za ljudi so pomembni uživanje surovih ali premalo opranih vodnih rastlin (npr. vodna kreša), pitje neprekuhane ali nefiltrirane vode iz območij z okuženimi živali ter bližina živalih, ki okužijo okolje z jajci.

Klinične znake pri živalih

• Akutna faza (migracija ličink skozi jetra): šibkost, izguba apetita, akutna bolečina v trebuhu, nenadne smrtne epizode pri mladih živali.
• Kronična forma (žolčni trakovi in odrasli paraziti): izguba teže, slabša prirast, zmanjšana proizvodnja mleka, anemija, hipoproteinemija, debelost jeter in brazgotinjenje. Pogosto se pojavi tudi zmanjšana reprodukcijska uspešnost.
• Pri mesnih živali so dodatni gospodarski učinki: zavrnitev jeter pri zakolu in stroški zdravljenja.

Klinične znake pri ljudeh

Pri ljudeh se fasciolioza kaže v dveh glavnih fazah. V akutni (migracijski) fazi so prisotni bolečine v zgornjem desnem kvadrantu trebuha, vročina, bruhanje, utrujenost in izrazita eozinofilija v krvi. V kronični fazi so glavne težave bolečine v trebuhu, občasne kolike, hepatomegalija, žolčni kamni ali občasna opstrukcija žolčnih vodov. Redke, a resne zaplete predstavljajo infekcije žolčnih vodov, pankreatitis ali obstruktivna zlatenica.

Diagnostika

• Koprološka preiskava: iskanje jajc v blatu s sedimentacijsko metodo — uporabna v kronični fazi, ko so paraziti že dozoreli in ležejo jajca.
• Serologija: ELISA ali druge protitelesne metode so koristne predvsem v zgodnji fazi, kadar jajc še ni v blatu.
• Antigenske in molekularne metode: testi, ki zaznavajo antigene ali DNA parazita, se uporabljajo v raziskavah in v specializiranih laboratorijih.
• Obrisi in slikovne metode: ultrazvok jeter in žolčnih poti ter CT lahko pokažejo lezije, povečana jetra ali spremembe v žolčnikih, kar je uporabno pri ljudeh.
• Laboratorijski izvidi: pogosta je eozinofilija, zmanjšane vrednosti serumskih beljakovin pri hudi kronični infekciji.

Zdravljenje

Za zdravljenje fasciolioze je prva izbira triclabendazol, ki deluje tako na mlade migrirajoče ličinke kot na odrasle oblike. Pri živalih so na trgu tudi drugi pripravki, ki delujejo predvsem na zrele oblike (npr. closantel, nitroxinil, oksiklozanid, albendazol), vendar je učinkovitost odvisna od stopnje razvoja parazita.

Pozor: praziquantel je običajno neučinkovit proti F. hepatica. Pri ljudeh je triclabendazol priporočen tudi s strani WHO; v primeru odsotnosti triclabendazola so bile uporabljene alternave (npr. bithionol), vendar imajo lahko več neželenih učinkov.

V zadnjih letih so poročila o odpornosti na triclabendazol pri določenih populacijah parazitov v živinoreji, zato je smotrno uporabljati strategije, ki zmanjšujejo pritisk na zdravila (ciljno zdravljenje, menjavanje zdravil, spremljanje učinkovitosti).

Preprečevanje in nadzor

• Učinkovit nadzor zahteva kombinacijo ukrepov: upravljanje pašnikov (izogibanje mokrim, močvirnim območjem), drenaža voda tam, kjer je to mogoče, in ograjevanje mokrih predelov.
• Kontrola vmesnih gostiteljev (polžev) je lahko učinkovita, vendar uporaba molluskicidov ima okoljske posledice in ni vedno priporočljiva. Bolj trajnostni ukrepi so sprememba upravljanja vode in pašnikov.
• Strategijsko odgnavanje (anthelmintično zdravljenje) domačih živali glede na sezonsko tveganje in epidemiološke podatke; testiranje in zdravljenje kupljenih živali.
• Za ljudi: izogibanje uživanju surovih vodnih rastlin z območij, kjer so prisotni okuženi prežvekovalci; pitje prekuhane ali ustrezno filtrirane vode; izobraževanje na podeželju.
• V kmetijstvu je smiselno kombinirati monitoring (koprološke preiskave), spremljanje kliničnih znakov in prilagoditve vodenja pašnikov.

Ekonomski in javnozdravstveni pomen

Fasciola hepatica povzroča pomembne gospodarske izgube v živinoreji zaradi zmanjšane proizvodnje mleka, slabšega prirasta, stroškov zdravljenja in zavrnitev jeter pri zakolu. Globalno je razširjena v zmernih in tropskih območjih, kjer so mokri pašniki in prisotnost primernih polžev. Pri ljudeh je fasciolioza pomembna kot zanemarjena tropska bolezen, še posebej v območjih z intenzivnim sožitjem ljudi, drobnice in mokrih pašnikov.

Raziskave in prihodnost

Trajajo raziskave za razvoj učinkovitih cepiv proti F. hepatica, prav tako se razvijajo bolj občutljive diagnostične metode in strategije za obvladovanje odpornosti na zdravila. Integrirani pristop, ki združuje veterinarsko, okoljsko in javnozdravstveno perspektivo (One Health), je ključnega pomena za trajnostno obvladovanje fasciolioze.

Če sumite na okužbo pri živalih ali pri ljudeh, se posvetujte z veterinarjem ali zdravnikom; pravilen diagnostični algoritem in pravočasno zdravljenje zmanjšata zaplete in širjenje bolezni.

Življenjski cikel

F. hepatica za dokončanje svojega življenjskega cikla potrebuje sladkovodnega polža kot vmesnega gostitelja, v katerem se parazit lahko razmnožuje nespolno.

Odrasle fasciole se ujamejo v žolčevodu ovc ali pa se mnoge razmnožujejo s partenogenezo.

Fasciola ima lahko naenkrat približno 3000-4000 jajčec.

Zigota se oblikuje v ootipu in dobi rumenjak iz vitalne žleze in trdo notranjo prevleko iz lupinske žleze.

Življenjski cikel Fasciola hepatica v človeškem ali živalskem telesu in zunaj njega

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Fasciola hepatica?

V: Katero bolezen povzroča Fasciola hepatica?

V: V kateri filum spada Fasciola hepatica?

V: Ali je Fasciola hepatica zanemarjena tropska bolezen?

V: Katere živali so pogosto obolele za Fasciola hepatica?

V: Kakšna je razširjenost hepatične uvelosti Fasciola hepatica po svetu?

V: Zakaj je bila Fasciola hepatica predmet številnih znanstvenih raziskav?

Išči po črki