Pierre-Félix Guattari: francoski psihiater, filozof in soavtor "Kapitalizem in shizofrenija"
Pierre-Félix Guattari (francosko: [ɡwataʁi] (poslušanje) (pomoč-info), "feh-LEEX GWA-tah-rhee"; 30. april 1930 - 29. avgust 1992) je bil francoski psihiater, filozof, semiolog in aktivist. Ustanovil je dve področji, imenovani shizoanaliza in ekosofija, najbolj znan pa je po svojem akademskem partnerstvu z Gillesom Deleuzom, zlasti po njuni knjigi v dveh delih Kapitalizem in shizofrenija. Prvi del te knjige nosi naslov Anti-Oedipus (1972), drugi del pa Tisoč platojev (1980).
Življenje in delo
Guattari se je rodil v maleziji kot sin italijanskega priseljenca in je odraščal v Franciji. Usmeril se je v psihiatrijo in dolgoletno delal v psihiatrični kliniki La Borde pod vodstvom Jeana Ouryja, kjer je razvijal alternativne, kolektivno usmerjene pristope k psihiatrični oskrbi. Bil je aktiven v političnih gibanjih, še posebej v dogajanju okoli maja 1968, in je kritično nasprotoval institucionalnim oblikam oblasti ter tradicionalnim terapevtskim modelom.
Glavne ideje
Guattarijeve ideje so interdisciplinarne in vključujejo elemente psihoanalize, semiotike, filozofije, ekološkega mišljenja in umetniške prakse. Med ključnimi pojmi so:
- Shizoanaliza – alternativa tradicionalni psihoanalizi, ki se osredotoča na proizvodnjo želja, družbene stroje in odnose moči namesto posplošenega poudarka na Ojdipovem kompleksu.
- Ekosofija (ekosofy) – koncept, ki ga je razvil kot združevanje treh "ekologij": okoljske (naravne), družbene in subjektivne (psihične). Guattari je trdil, da je treba vse tri ekologije obravnavati sočasno in povezano.
- Agencements oziroma 'assemblage' – ideja o heterogenih povezavah med elementi (ljudmi, stroji, institucijami, praksami), ki tvorijo dinamike moči, želje in družbenih oblik.
- Micropolitika – poudarek na drobnih, vsakdanjih odnosih moči in protistrukturah, ki vplivajo na širše politične procese.
Sodelovanje z Deleuzom in pomembna dela
Guattari je za številne najbolj znane konceptualne premike zaslužen skupaj z Gillesom Deleuzom. Njuna najvplivnejša dela vključujejo:
- Anti-Oedipus (1972) – kritika psihoanalize, kapitalističnih struktur in uvod v shizoanalizo.
- Tisoč platojev (1980) – eksperimentalna filozofska knjiga, ki razvija pojme deterritorializacije, rizoma, assemblage in mnogoterih načinov povezovanja teorije in prakse.
- Qu'est-ce que la philosophie? / Kaj je filozofija? (1991, z Deleuzom) – razmislek o naravi filozofije, konceptov in ustvarjalne produkcije.
- Les Trois Écologies / Tri ekologije (1989) – krajša knjiga/esej, v katerem Guattari zagovarja povezano obravnavanje okoljske, družbene in subjektivne krize ter predlaga politično-etične pristope za njen presežek.
- Chaosmosis (1992) – pozno delo, ki obravnava subjektivnost, estetiko in transformacije življenjske izkušnje v sodobnem svetu.
Vpliv in zapuščina
Guattarijev vpliv se razteza preko psihoanalize in filozofije v področja kulturnih študij, sociologije, umetnosti, arhitekture, družbene teorije in ekološkega aktivizma. Njegova delo je spodbudilo revizijo klasičnih pojmov identitete, subjekta in politične akcije ter prispevalo k razvoju konceptov, kot so micropolitika, rizom in ekosofija. Njegove ideje so še vedno izhodišče za kritične prakse, umetniške eksperimente in oblikovanje alternativnih socialnih in ekoloških politik.
Praktični prispevki
Poleg teoretskega dela je Guattari dejavno sodeloval pri vodenju terapevtskih kolektivov, eksperimentalnih socialnih projektov in umetniških iniciativ. Razvil je modele skupinskega dela v psihiatriji, ki so poudarjali participacijo pacientov, delavcev in skupnosti pri soustvarjanju terapevtskega okolja.
Glavna bibliografija (izbor)
- Anti-Oedipus (1972, z G. Deleuzom)
- Tisoč platojev (1980, z G. Deleuzom)
- Les Trois Écologies (1989)
- Qu'est-ce que la philosophie? (1991, z G. Deleuzom)
- Chaosmosis (1992)
Pierre-Félix Guattari ostaja ena osrednjih figur sodobne kritične teorije in praks, cenjen zaradi svoje sposobnosti povezovanja teoretskih inovacij z neposrednimi družbenimi in terapevtskimi praksami.
Življenje
Guattari se je rodil leta 1930 v predmestju Villeneuve-les-Sablons zunaj Pariza. V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja se je pri svojem učitelju Jacquesu Lacanu učil psihologije, imenovane psihoanaliza. Kasneje je delal na psihiatrični kliniki La Borde, ki je bila njegov delodajalec do konca življenja.
Guattari je med letoma 1955 in 1965 sodeloval pri pariškem komunističnem časopisu La Voie Communiste (Komunistična pot). V šestdesetih letih je bil v Franciji politično dejaven in prek svojega političnega dela je spoznal svojega akademskega partnerja Gillesa Deleuza. Skupaj sta leta 1972 in 1980 objavila dvodelno delo Kapitalizem in shizofrenija. Napisala sta tudi številna druga dela, med drugim Kaj je filozofija? (1991).
Guattari je umrl 29. avgusta 1992 v La Bordu zaradi srčnega napada, star 62 let. Njegov partner Gilles Deleuze je umrl tri leta pozneje.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Pierre-Félix Guattari?
O: Pierre-Félix Guattari je bil francoski psihiater, filozof, semiolog in aktivist.
V: Kateri sta dve področji, ki ju je ustanovil?
O: Ustanovil je dve področji, imenovani shizoanaliza in ekosofija.
V: Katero je njegovo najbolj znano delo?
O: Njegovo najbolj znano delo je akademsko sodelovanje z Gillesom Deleuzom, zlasti njuna dvodelna knjiga Kapitalizem in shizofrenija.
V: Kdaj sta bila objavljena oba dela knjige Kapitalizem in shizofrenija?
O: Prvi del nosi naslov Anti-Oedipus in je bil objavljen leta 1972, drugi del pa se imenuje Tisoč planot in je izšel leta 1980.
V: Kakšen tip misleca je bil Guattari?
O: Guattari je bil francoski psihiater, filozof, semiolog in aktivist.
V: Kaj je Guattari storil, da je postal slaven?
O: Zaslovel je z ustanovitvijo dveh področij, imenovanih shizoanaliza in ekosofija, ter z akademskim sodelovanjem z Gillesom Deleuzom pri njuni dvodelni knjigi Kapitalizem in shizofrenija.
