Avstralska ploska želva (Natator depressus): opis in razširjenost
Odkrijte Avstralsko plosko želvo (Natator depressus): podroben opis, življenjski prostor, velikost, ogroženost in razširjenost ob avstralskih obalah.
Avstralska ploska želva ali morska želva (Natator depressus) je vrsta želve iz družine Cheloniidae. Vrsta je endemit peščenih plaž in plitvih obalnih voda avstralske celinske police. Prej so jo imenovali Chelonia depressa.
Navadna želva je svoje ime dobila po tem, da ima njen oklep sploščeno ali nižjo kupolo kot druge želve. Barva oklepa je lahko olivno zelena do sive, spodnja stran (plastron) pa je kremna. V povprečju je dolžina oklepa (carapace) med približno 76 in 96 cm, teža odraslih primerkov pa se giblje okoli 70–90 kg. Ko se izvalijo iz gnezda, so mladiči tej vrste pogosto večji kot mladiči drugih morskih želv.
Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN je plosko glavo v preteklosti uvrščal med vrste s pomanjkljivimi podatki (Data Deficient), kar pomeni, da je potrebnih več študij in spremljanja, da bi lahko natančno ocenili njeno stanje ohranjenosti. Kljub omejenim podatkom velja za eno manj ogroženih morskih želv, deloma zaradi užitka in lova, ki sta pri tej vrsti manj pogosta, ter zato, ker običajno ne potuje daleč od obale in se manj pogosto ujame v globoke komercialne plavajoče mreže.
Opis in biologija
Ploska želva ima izrazito sploščen, gladek oklep in relativno majhno glavo v primerjavi z nekaterimi drugimi morskimi želvami. Prehranjuje se z raznovrstno morsko hrano; v njenih prehranskih navadah prevladujejo različne beskralježnjaki in mehkužci, lahko pa uživa tudi morske spužve, rakce, polže in alge. Življenjski cikel vključuje dolg življenjski vek in pozno spolno zrelost, kot pri drugih morskih želvah.
Habitat in razširjenost
Vrsta živi predvsem v tropskih in subtropskih plitvih obalnih vodah Avstralije, pogosto ob peščenih plažah, priobalnih plitvinah in koralnih grebenih. Želve običajno ostanejo na celinski polici in redko prečkajo odprto morje na dolge razdalje, zato so njihova območja razširjenosti geografsko omejena.
Razmnoževanje in gnezdenje
Samice prihajajo na peščene plaže, da izležejo jajca; obdobje gnezdenja je povezano s toplimi meseci in se lahko razlikuje glede na lokalne razmere. Ena samica lahko izleže eno ali več leg v eni sezoni, vsaka lega vsebuje več deset jaj. Pogosto se gnezdenje dogaja ponoči, mladiči pa skušajo čim prej zapreti gnezdo in se odpraviti proti morju. Temperatura gnezdišča vpliva na spol mladičev (temperature določajo spol), zato spremembe klime lahko vplivajo na spolno strukturo populacij.
Tvegani dejavniki in grožnje
Glavne grožnje vključujejo:
- unicevanje in zmanjševanje gnezdišč zaradi obalne gradnje in turistične dejavnosti,
- predacija in pobiranje jaj ter mladičev s strani invazivnih vrst ali prostoživečih živali (npr. lisice, psi),
- stranski ulov (bycatch) v ribolovnih mrežah, čeprav je ta pri tej vrsti manj pogost kot pri nekaterih drugih morskih želvah,
- onesnaževanje morja in kopnega (vključno z odpadki in mikroplastiko),
- podnebne spremembe, ki vplivajo na pojav gnezdenja, ravnovesje spolov in dvig morske gladine, kar lahko uniči gnezdišča.
Ohranjanje in ukrepi
Za ohranjanje vrste so pomembni naslednji ukrepi:
- varovanje in obnova gnezdišč ter omejevanje motenj na občutljivih plažah,
- monitoring populacij in raziskave, ki bodo zmanjšale negotovosti v oceni stanja (populacijske študije, sledenje potovanjem, zaznavanje gnezdišč),
- izobraževanje lokalnih skupnosti in turistov o pomenu zaščite gnezdišč in pravilnem ravnanju z mladiči,
- ukrepi za zmanjšanje vpliva ribolova, na primer uporaba priporočenih ribolovnih praks za zmanjšanje bycatcha,
- sledljivost in zmanjševanje morskih odpadkov ter ukrepi proti invazivnim vrstam na gnezdiščih.
Zaključek
Avstralska ploska želva (Natator depressus) je značilna vrsta avstralskih obalnih voda. Čeprav zaradi svojega načina življenja trenutno ni izpostavljena enakim pritiskom kot nekatere druge morske želve, so ji kljub temu nevarne izguba gnezdišč, onesnaževanje in podnebne spremembe. Potrebne so nadaljnje raziskave in spremljanje, da bi lahko natančneje ocenili njeno stanje in zagotovili učinkovite ukrepe ohranjanja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je želva s ploskim hrbtom?
O: Želva ploskoglavka je vrsta želve, ki je endemit peščenih plaž in plitvih obalnih voda avstralske celinske police.
V: Kako se je prej imenovala želva ploskoglavka?
O: Prej se je želva ploskogradka imenovala Chelonia depressa.
V: V čem se želva ploskogradka razlikuje od drugih želv?
O: Splošno ime želva ploski hrbet je dobila po tem, da ima njen oklep sploščeno ali nižjo kupolo kot druge želve.
V: Kako velika je lahko želva ploskogrba?
O: Želva z ravnim hrbtom lahko zraste od 76 do 96 cm v dolžino trupa in tehta od 70 do 90 kg (154 do 198 funtov).
V: Kakšen je status ohranjenosti želve ploskoglavke?
O: Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN uvršča želvo ploskoglavko na seznam s pomanjkljivimi podatki, kar pomeni, da trenutno ni dovolj znanstvenih podatkov za odločanje o njenem stanju ohranjenosti.
V: Zakaj je ploska želva najmanj ogrožena med vsemi morskimi želvami?
O: V nasprotju z drugimi želvami ljudje nimajo velikega povpraševanja po mesu ploskih želv. Ne plava daleč od obale, zato se ne ujame v mreže tako pogosto kot druge morske želve. Zaradi teh razlogov ji morda ne grozi večja nevarnost izumrtja.
V: Kako veliki so mladiči, ko se iz gnezda izvali ploska želva?
O: Ličinke želve ploskoglavke so večje od drugih želv, ki se izležejo iz gnezda.
Iskati