Frankensteinova kreacija: skrivnostna kreatura iz romana Mary Shelley

Frankensteinova kreacija: skrivnostna kreatura Mary Shelley — zgodba o stvarjenju, grozi in moralnih dilemah, ki je zaznamovala literarno klasiko.

Avtor: Leandro Alegsa

Frankensteinova pošast je izmišljen lik iz romana Frankenstein ali sodobni Prometej Mary Shelley iz leta 1818. Ustvaril ga je drug lik v romanu, imenovan Victor Frankenstein. Stvar nima imena v popularni kulturi, pogosto pa jo opišejo ali poimenujejo z izrazi, kot so kreatura, pošast, hudič, nesrečnež, podla žuželka, demon, bitje ali preprosto to. To zmedo v poimenovanju pogosto povzročijo tudi film, gledališče in mediji, kjer je včasih ime "Frankenstein" napačno pripisano samemu bitju namesto njegovemu stvaritelju.

V romanu Victor ustvari človeku podobno pošast v zgornji sobi svojega stanovanja na univerzi v Ingolstadtu. Za sestavljanje telesnih delov uporablja ostanke iz pokopališč in mesnic, sama metoda oživljanja pa je namenoma nejasna — vključuje elemente kemije in galvanizma, vendar Shelleyjeva natančno ne razloži postopka. Ko se bitje prebudi, Victora preplavi groza in sram, zato ga zapusti; novorojeno bitje ostane prepuščeno lastni usodi in ponoči zapusti njegovo stanovanje.

Opis bitja in njegove lastnosti

Mary Shelley bitje opisuje kot veliko, močno in telesno nasprotujoče lepotičnim idealom svojih ustvarjalcev: imelo naj bi rumeno kožo, razločno vidne mišice in žile, črne bleščeče lase ter kontrastne bele zobe in črne ustnice. Čeprav je zunanja podoba za mnoge grozljiva, je bitje v romanu izredno inteligentno, čustveno in sposobno govora. Sledi lastnemu učenju skozi opazovanje drugih, kasneje se nauči govoriti, brati in oblikovati kompleksne misli.

Bitje v romanu bere dela, ki oblikujejo njegovo razumevanje sveta in lastne identitete — med drugim John Miltonovo Paradise Lost, Plutarchove Življenjepise in sodobno evropsko literaturo — kar mu omogoči refleksijo o svojem položaju, krivdi in odgovornosti njegovega stvaritelja.

Teme in interpretacije

Roman obravnava več tem, ki so ostale aktualne vse do danes:

  • Odgovornost ustvarjalca: Shelley raziskuje moralne posledice znanstvenega ustvarjanja in vprašanje, kdo nosi odgovornost za bitje, če ga ustvaritelj zapusti.
  • Odvisnost narave in znanosti: zgodba opozarja na nevarnosti nepremišljenih poskusov z naravnimi silami in na etične meje znanstvenega raziskovanja.
  • Izobčenost in sočutje: bitje postane nasilno predvsem zaradi zavrnitve, osamljenosti in nepravičnosti, kar pogosto vodi do razlage romana kot zgodbe o družbeni ekskluziji in posledicah pomanjkanja empatije.
  • Identiteta in človečnost: roman izprašuje, kaj pomeni biti človek — ali je človečnost odvisna od videza, dejanj ali zmožnosti čustvovanja in razmišljanja.

V popularni kulturi

Sčasoma je v popularni kulturi nastala ločena podoba "Frankensteinove pošasti", pogosto zelo daleč od Shelleyjeve izvirne vizije. Najbolj prepoznavna filmska upodobitev je iz leta 1931 (Universal Pictures) s Borisom Karloffom, ki je oblikovala značilnosti, kot so ravna glava, vidni šivi in kovinske vijaki ob vratu — podoba, ki je postala ikonična in pogosto prevladuje v medijskih upodobitvah. V številnih adaptacijah (filmih, gledališču, stripih in literaturi) se zgodba in motivi spreminjajo, pri čemer pogosto nastane zamenjava imena: ustvarjalec (Frankenstein) ali njegova kreacija — od tod pogosta zmeda v poimenovanju.

Usoda v romanu in zgodovinski kontekst

V knjigi Victor Frankenstein zaradi obsedenosti, krivde in posledic svojih dejanj umre med potovanjem Severnim morjem, medtem ko bitje, prežeto s kesanjem, pride k potniškemu kapitanu Robertu Waltonu, izrazi svojo žalost in obljubi, da se bo končal lastno življenje — odide, da pripravi sežig ali samomor v polarnih predelih. Shelley je roman najprej objavila leta 1818 (z nadaljnimi popravljanji in izdajo leta 1831), delo pa se pogosto obravnava kot enega prvih primerov znanstvenofantastične literature in kot globoka refleksija o etiki znanosti, človeški naravi in posledicah izolacije.

Videz

V romanu je pošast videti, kot da:

"njegova rumena koža je komaj prekrivala delo mišic in arterij pod njo; njegovi lasje so bili bleščeče črni in tekoči; zobje biserno beli; toda to razkošje je bilo le še bolj grozljivo v nasprotju z njegovimi solznimi očmi, ki so se zdele skoraj enake barve kot temno bela očesca, v katera so bile vstavljene, z njegovo izsušeno poltjo in ravnimi črnimi ustnicami."

Visok je 8 metrov, ker je Viktor menil, da bi bilo lažje narediti človeško telo, če bi bili vsi deli telesa večji. V priljubljenih medijih in kulturi je prikazan z zeleno kožo. V romanu je njegova koža v resnici bolj rumene barve. Zelena podoba bitja z električnimi vijaki v vratu izvira iz filmske upodobitve pošasti Borisa Karloffa.

Filmska priredba Frankensteinove pošasti Borisa KarloffaZoom
Filmska priredba Frankensteinove pošasti Borisa Karloffa

Osebnost

Na začetku je Frankensteinova pošast podobna otroku. Ne zna govoriti. Svet spoznava z zaznavanjem in opazovanjem. Pošast razvije razumevanje preprostih stvari, kot so temperatura vročine in mraza, zvoki ptičjega petja ter razlike med soncem in luno. Ko je lačen, jé korenine, oreščke in jagode. Med bivanjem v divjini najde plašč in nekaj knjig.

Opisujejo ga kot občutljivega, čustvenega, inteligentnega, nagnjenega k jezi in nasilju ter zelo dobrega govornika. Govoriti se nauči od družine, ki jo opazuje. Sam se nauči brati knjige, ki jih je našel. Ima hud občutek, da ga Viktor in vsi ljudje, ki jih sreča, zavračajo. Ima slabe izkušnje z ljudmi. Zaradi tega ima občutek, da je sovražen in nezaželen. Zaradi tega, kako so ravnali z njim, sovraži ljudi in do njih čuti celo sovraštvo. Kot odgovor na to ubije več ljudi, med drugim Viktorovega mlajšega brata Williama, Viktorovega najboljšega prijatelja Henryja Clervala in pozneje Viktorovo ženo Elizabeth Lavenza.

V številnih filmskih priredbah je nem in podoben otroku, namesto da bi bil inteligenten.

Razmerje z Victorjem

Bitje ima z Victorjem zapleten odnos. Na začetku ga je Victor zavrnil, vendar si še vedno želi imeti "očetovsko" figuro. Victor je edina prava človeška vez, ki jo pošast ima. Od Victorja zahteva, da prevzame odgovornost za njegovo srečo.

V romanu se bitje imenuje Adam. Zaradi tega je Viktor nekakšna figura, podobna Bogu.

Ko se pošast nauči brati in govoriti, se odpravi na pot, da bi našla Viktorja. Sreča ga v gorah in mu pove svojo zgodbo. Ko Victorju pripoveduje o svojem težkem potovanju, ga prosi, naj mu naredi žensko pošast, da mu ne bo več treba biti sam.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Frankensteinova pošast in od kod izvira?


O: Frankensteinova pošast je izmišljen lik iz romana Frankenstein ali sodobni Prometej Mary Shelley iz leta 1818.

V: Kdo je v romanu ustvaril Frankensteinovo pošast?


O: Frankensteinovo pošast je v romanu ustvaril Victor Frankenstein.

V: Kako je pošasti ime v popularni kulturi in kako jo včasih imenujejo?


O: Pošast v ljudski kulturi nima imena, vendar jo včasih imenujejo "bitje", "pošast", "hudič", "nesrečnež", "podla žuželka", "demon", "bitje" in "to".

V: Kje je Victor Frankenstein ustvaril bitje?


O: Victor Frankenstein je ustvaril bitje v zgornji sobi svojega stanovanja na univerzi v Ingolstadtu.

V: Kako je Victor Frankenstein ustvaril bitje?


O: Victor Frankenstein je ustvaril bitje tako, da je sestavil dele teles s pokopališč in mesnic. Uporabil je metodo, ki vključuje kemijo in galvanizem, ki ni jasno razložena, da bi bitje oživelo.

V: Kakšen je bil odziv Victorja Frankensteina, ko je bitje oživelo?


O: Victor Frankenstein je v trenutku, ko je bitje oživelo, v grozi zapustil svoje stanovanje in sredi noči odšel iz njega.

V: Kaj se zgodi z bitjem, ko oživi?


O: Stvor sredi noči zapusti Victorjevo stanovanje, potem ko oživi.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3