Divjina
Divjina ali divjina je naravno okolje na Zemlji, ki ga ljudje niso preveč posegli.
"Najbolj nedotaknjena in neokrnjena divja naravna območja, ki so ostala na našem planetu - zadnji resnično divji kraji, ki jih ljudje ne nadzorujejo in jih niso razvili s cestami, plinovodi ali drugo industrijsko infrastrukturo."
Območja divjine so v rezervatih, posestvih, na kmetijah, zaščitenih območjih, rančih, v državnih gozdovih, narodnih parkih in celo v urbanih območjih ob rekah, v grapah ali na drugih nerazvitih območjih. Ta območja so pomembna za preživetje vrst, biotsko raznovrstnost, ekologijo, ohranjanje, samoto in rekreacijo.
Divjina je globoko cenjena zaradi kulturnih, duhovnih, moralnih in estetskih razlogov. Nekateri naravoslovci menijo, da so območja divjine bistvenega pomena za človekovega duha in ustvarjalnost.
Ohranjajo lahko tudi zgodovinske genetske lastnosti in zagotavljajo življenjski prostor divjim rastlinskim in živalskim vrstam, ki jih je težko ponovno ustvariti v živalskih vrtovih, vrtovih ali laboratorijih.
S tega vidika je divjina tista, ki naredi kraj za divjino. Zgolj prisotnost ali dejavnost ljudi ne pomeni, da območje ni "divjina". Številni ekosistemi, ki so ali so bili naseljeni ali na katere so vplivale dejavnosti ljudi, lahko še vedno veljajo za "divje". Ta način obravnavanja divjine vključuje območja, na katerih naravni procesi delujejo brez človekovega vmešavanja.
Fundacija WILD navaja, da imajo območja divjine dve razsežnosti: biti morajo biološko nedotaknjena in pravno zaščitena. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) divjino razvršča na dve stopnji: Ia (strogi naravni rezervati) in Ib (območja divjine).
Verjetno ni kraja na Zemlji, ki bi ga človeštvo popolnoma nedotaknilo, bodisi zaradi preteklega naseljevanja avtohtonih prebivalcev bodisi zaradi globalnih procesov, kot so podnebne spremembe. Na divjino vplivajo tudi dejavnosti na obrobju določenih območij divjine, kot sta gašenje požarov in prekinjanje migracij živali.
Zlasti v bogatejših, industrijsko razvitih državah ima tudi poseben pravni pomen: zemljišče, na katerem je razvoj prepovedan z zakonom. Divjino so določile številne države, med njimi Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Južna Afrika in Združene države Amerike.
Številni novi parki se trenutno načrtujejo in zakonsko sprejemajo v različnih parlamentih in zakonodajnih telesih na poziv predanih posameznikov po vsem svetu, ki verjamejo, da bodo "na koncu predani in navdihnjeni ljudje, ki jim bo dala moč učinkovita zakonodaja, zagotovili, da bodo duh in storitve divjine uspevali in prežemali našo družbo ter ohranili svet, ki ga bomo s ponosom predali tistim, ki bodo prišli za nami".
Skala Sheepeater, Yellowstone: stolpičast bazaltni klif, ki je nastal zaradi hitrega ohlajanja lave.
Eden od vidikov narodnega parka Yellowstone.
Stari bukov gozd v narodnem parku Biogradska Gora, Črna gora
Divjina otoka Forrester v ameriški zvezni državi Aljaska
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je divjina?
O: Divjina je naravno okolje na Zemlji, ki ga ljudje niso veliko posegali. Običajno jo označujemo kot območje, ki ni bilo razvito s cestami, cevovodi ali drugo industrijsko infrastrukturo in ga lahko najdemo v rezervatih, posestvih, na kmetijah, ohranitvenih območjih, rančih, v državnih gozdovih, narodnih parkih in celo v urbanih območjih ob rekah, soteskah ali na drugih nerazvitih območjih.
V: Kakšne so prednosti divjine?
O: Območja divjine so pomembna za preživetje vrst, biotsko raznovrstnost, ekologijo, ohranjanje, samoto in rekreacijo. Ohranjajo lahko tudi zgodovinske genetske značilnosti ter zagotavljajo življenjski prostor za divje rastlinstvo in živalstvo, ki ga je težko ponovno ustvariti v živalskih vrtovih ali vrtovih. Poleg tega so globoko cenjeni zaradi kulturnih, duhovnih, moralnih in estetskih razlogov. Nekateri pisci o naravi menijo, da so območja divjine bistvenega pomena za človekovega duha in ustvarjalnost.
V: Ali so na Zemlji kraji, ki jih je človek popolnoma nedotaknil?
O: Verjetno ni kraja na Zemlji, ki bi ga človeštvo popolnoma nedotaknilo zaradi pretekle poselitve avtohtonih prebivalcev ali globalnih procesov, kot so podnebne spremembe. Na določena območja divjine lahko vplivajo tudi dejavnosti na njihovem obrobju, kot je gašenje požarov.
V: Kako države varujejo svojo divjino?
O: Številne države so določile divjino, vključno z Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo, Južno Afriko in Združenimi državami Amerike, in sicer s pravno zaščito pred razvojnimi dejavnostmi. Obstajajo tudi organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev teh divjih krajev, kot je fundacija The WILD Foundation, ki se zavzema za zakonsko zaščiteno biološko nedotaknjeno divjino na dveh ravneh - Ia (strogi naravni rezervati) in Ib (območja divjine).
V: Kaj pomeni, če se območje šteje za "divje"?
O: Če območje velja za "divje", to pomeni, da naravni procesi potekajo brez človekovega vmešavanja, čeprav ni nujno, da je območje "divje", če je bilo naseljeno ali so nanj na kakršen koli način vplivale dejavnosti ljudi.
V: Kdo se zavzema za zaščito teh divjih krajev?
O: Organizacije, kot je Fundacija WILD, se zavzemajo za zakonsko zaščiteno biološko nedotaknjeno divjino na dveh ravneh - Ia (strogi naravni rezervati) in Ib (območja divjine). Tudi predani posamezniki po vsem svetu si prizadevajo, da bi ti prostori ostali ohranjeni, da bi v njih lahko uživale tudi prihodnje generacije.
